Družina: modrini (Lycaenidae)
Red: metulji (Lepidoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 25-35 mm (razpon kril)
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: cvetoči, predvsem manj gnojeni travniki, ruderalne površine, obrobja gozdov
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samec: zgornja stran kril je živo, bleščeče sinje modra, večinoma brez izrazitejših črnih lis, le na zadnjih krilih so včasih prisotne manj izrazite obrobne (submarginalne) črne pike. Zunanji rob kril je črno-belo resasto dlakav. Spodnja stran kril je sivkasta, na bazalnem delu neizrazito modro poprhnjena, posejena z črnimi očesci, ki so belo obrobljena, prisotna je tudi črna pika v mediani celici na spodnjem delu sprednjih kril (ta je prisotna tudi pri zelo podobnem navadnem modrinu (Polyommatus icarus)). Ob robu zadnjih kril je serija oranžnih, trikotnih lis, ki imajo na bazi črno piko in je belo obrobljena. Tipalnice so na betičastem koncu pogosto živo oranžne, sicer so črno-belo pasaste, nitaste.
Samica: krila so po zgornji strani žametno temno rjava (redkeje v celoti modra - f. ceronus), z modrikastim poprhom, ki je intenzivnejši na spodnjih krilih in serijo obrobnih (submarginalnih) očesc, ki imajo črno jedro in oranžno ter belo obrobo. V diskalnem delu sprednjih kril je pogosto črna pika. Tudi pri samici so krila po zunanji strani črno-belo resasta. Spodnja stran kril je podobna kot pri samcu, le da je bolj intenzivna in rjava.
Obnašanje in razvoj: pojavlja se v dveh generacijah. Odrasli so aktivni večinoma v sončnih dneh od maja do junija in nato od julija do septembra. Gosenice so mehkoščetinaste, nekoliko ploske, široke, temno- ali turkizno zelene, s serijo parov izrazito rumenih lis vzdolž hrbta in lisami ob robovih, zadek je nekoliko krpat. Hranijo se na nekaterih metuljnicah (Fabaceae), predvsem s podkvico (Hippocrepis comosa) in pisano šmarno deteljo (Securigera varia).
Podobne vrste: navadni modrin (Polyommatus icarus) - kraški argus (Lysandra coridon) - navadna rjavka (Aricia agestis).
