Navadna (hrastova) evernija (Evernia prunastri)

  • Domov
  • Navadna (hrastova) evernija

Družina: parmelijevke (Parmeliaceae)

Red: Lecanorales

Razred: Lecanoromycetes - Ascomycota

Velikost: 3-4 cm

Razširjenost: dokaj pogosto

Življenjski prostor: svetli gozdovi, posamezna drevesa, sadovnjaki, parki

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Opis: steljka je grmičasto razrasla, prirasla na podlago na enem mestu. Stranske "trakaste" krpe so do 4 mm široke, večkrat vilasto razvejane (pogosto spominjajo na jelenovo rogovje), po zgornji strani večinoma bledo modrikastozelene (tudi v suhem stanju!), pogosto z jamičasto mrežasto strukturirano površino, po spodnji strani belkaste, ob robovih občasno z zelenimi pikami. Razmnoževalne tvorbe so večinoma soraliji (posebne strukture, kjer se tvorijo drobne, prahu podobne krogličaste tvorbe - sorediji), ki so sprva omejeni ob robovih krp oz. na njihovih rebrih, sčasoma se razširijo po večjem delu steljke, zato je ta grobo prašnato bradavičasta. Apoteciji (skledičasto oblikovanih sporogenih struktur) se le redko razvijejo in so okrog 3 mm veliki.

 

Reakcije z reagenti: reakcija sredice je C-, K-, KC-, Pd-, UV-.

 

Posebnosti: ponekod mu pravijo tudi "hrastov mah", saj se največkrat pojavlja na deblih hrastov (Quercus spp.), porašča pa tudi druge listavce in sadno drevje (npr. slive in hruške). Posušene in zmlete steljke se uporabljajo v parfumeriji. Pri ljudeh z občutljivo kožo lahko pride do rahlih alergij.

 

Podobne vrste: srednja evernija (Evernia mesomorpha) - mokasta ramalina (Ramalina farinacea) - prašnata ramalina (Ramalina pollinaria).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti