Družina: skakači (Salticidae)

Red: pajki (Aranea)

Razred: pajkovci (Arachnida)

Velikost: 8-10 mm

Razširjenost: lokalno, redko

Življenjski prostor: močvirni travniki, visoka vegetacija ob vodi, obrežja

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Samica: prepoznamo jo po zelo ozkem in dolgem, rahlo koničastem zadku in močno povečanih, sprednjih nogah. Glavoprsje (prosoma) je po zgornjem delu črno, pogosto belo lisasto, ob straneh rumenorjavo, poraslo z belkastimi ščetinami, ki so izrazitejše na prednjem delu glave. Zadek (opistosoma) ima ozko podolgasto, temnorjavo ali rdečerjavo hrbtno liso, vzdolž katere poteka osrednja bela črta, ob straneh je zadek svetlo obrobljen (lahko je v splošnem zelo svetel). Prednje noge so krepke, odebeljene, temnejše in gosto ščetinasto dlakave, ostali trije pari nog so večinoma rumenkasto rjavi.

Samec: po obliki je podoben samici, po obarvanosti pa se izrazito loči od nje, saj je skoraj v celoti črn, porasel s prileglimi dlakami, ki mu dajejo bronasto rumenkast lesket. Na zgornjem robu zadka se nahajata dve beli lisi, včasih so drobne bele pike tudi na ostalem delu zadka in na glavoprsju. Noge so temne, sprednje noge so močno odebeljene in podaljšane.

Obnašanje in razvoj: sodi med največje pajke skakače pri nas in velja za dokaj redko vrsto. V mirovanju z iztegnjenimi nogami ždi prilegel ob list, večinoma se zadržuje na obrežnih travah (Poaceae). Pojavlja se namreč ob vodah ali močvirnih predelih. Čeprav je precej velik za skakača, je še vedno zelo gibčen in lahko tudi skoči krajše razdalje.

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): nekatere vrste iz rodu Marpissa.