Družina: krešiči (Carabidae: Harpalinae)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 5.5-7.5 mm
Razširjenost: precej pogosto
Življenjski prostor: obdelane površine, gozdna tla, razgaljene površine na travnikih, ruderalne površine
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: telo je ovalno, bleščeče črno, pogosto z bronastozelenim ali rjavim leskom, redkeje s črnim ali modrikastim. Glava je gladka, z rahlo konveksnimi, črnimi očmi, ob katerih sta dve nadočesni jamici s po eno ščetino. Tipalnice so vitke, dokaj dolge, prvi trije členki so v celoti rumenkasti (4. le na bazi), ostali so temni. Oprsni ščit (pronotum) je gladek, ob straneh le malo zaobljen, tako širok kot pokrovke, na zgornjem robu valovit, ob straneh nekoliko izraziteje koničast, v spodnjem delu ob straneh s plitvima udrtinicama. Pokrovke so enakomerno vzdolžno izbrazdane, sicer gladke in večinoma gole, z rahlo ostrim robom. Noge so večinoma rumenorjave, pogosto so le konice stegenc temne, sprednje goleni imajo spodnji del izraziteje ukrivljen v česališče in s končnim trnom.
Rod Amara je zelo težaven za prepoznavanje na terenu in je zelo podoben rodu Harpalus, od katerega se loči po skoraj golih prvih treh segmentih na tipalnicah (pri rodu Harpalus je 3. segment vsaj pri vrhu gosto ščetinast).
Obnašanje in razvoj: talna vrsta, ki se pogosto pojavlja na razgaljenih mestih, občasno tudi na sveže preoranih mestih. Tako odrasli, kot tudi ličinke, plenijo manjše nevretenčarje, v glavnem ličinke žuželk ali manjše deževnike. Odrasli so še posebej aktivni ob sončnih dneh, pojavljajo se od marca do novembra. Imajo dobro razvita krila in lahko preletijo krajše razdalje.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): rjavonogi brazdnik* (Amara fulvipes) - bleščeči brazdnik* (Amara lucida) - mnoge druge vrste iz rodu Amara in Harpalus.
