Družina: plovci (Anatidae)
Red: plojkokljuni (Anseriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 58-62 cm; razpon kril 110-133 cm
Razširjenost: izjemno redek zimski gost
Življenjski prostor: večje vodne površine, gramoznice, akumulacijska jezera
Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena
Varstveni status vrste: noben (?)
Splošno: duplinska kozarka (staro slovensko ime zanjo je duplinska gos) se v Evropi pojavlja predvsem v obalnih predelih severne Evrope, v kontinentalnih delih Evrope se pojavlja raztreseno, pogostejša pa je v osrednjem delu Centralne Azije. V Sloveniji je reden zimski gost, gnezdi v priobalnih predelih, drugje le v preletu. Na selitvi se lahko združi v velike jate, tudi po več 10.000 osebkov. Pogosto se zadržuje v obmorskih plitvinah, kjer se hrani z drobnimi nevretenčarji, kot so manjši morski polži in školjke, morski kolobarniki in morske strige. Občasno se hrani tudi z žuželkami in manjšimi vodnimi rastlinami.
Samec: prepoznaven je po bleščeče črnozeleno obarvani glavi, kostanjevo rjavem čezprsnem pasu in bleščeče rdečem kljunu, ki je na bazi grbast. Prednji del prsi, trebuh, večji del peruti in obrepni predel so beli. Primarna letalna peresa so črna, z delno rjavkasto zelenkastim leskom (zrcalo), nad rameni poteka bleščeče črna črta. Podrepni del je lisičje rjav. Po spodnjem delu trebuha poteka črna lisa. Rep je kratek, skoraj odsekan, s črnimi konicami. V zraku je belo-temen kontrast telesa zelo dobro viden (od daleč lahko spominja na velikega žagarja (Mergus merganser)).
Samica: podobna je samcu, le da nima na bazi grbastega kljuna, sprednji del glave ob kljunu je pogosto belkast, rjav čezprsni pas je na robovih pogosto zabrisan. V splošnem daje videz "oskubenosti".
Gnezdenje in zarod: v Sloveniji si gnezda uredi v plitvih priobalnih lagunah. Gnezdo je plitvo izkopan rov (včasih uporabi že izkopane in opuščene zajčje brloge), ki ga izkoplje v pesek ali nabrežino. Samec in samica sta monogamna in si ostaneta zvesta celo življenje. Letno ima po en zarod. Samica v povprečju znese 7 do 12 rahlo kremastih jajc, ki jih vali nekje 18 dni (v mnogih primerih gnezda uporablja tudi po več samic). Samec ostane blizu gnezda, a se samica dnevno večkrat hodi sama hranit. Kasneje skupaj skrbita za mladiče begavce, ki so belopuhasti s črnimi lisami po glavi in telesu. Poletijo nekje po 42. do 44. dneh. Mladostni osebki so bolj rjavkasti po zgornji strani in bolj podobni samici, še brez zelene obarvanosti in z manj intenzivno rdečim kljunom.
Oglašanje: samci se oglašajo hitro in piskajoče, a dokaj nežno "tju-tju-tju-tju...". Samice se oglašajo hitro, drdrajoče gagajoče "ga-ga-ga...". Med parjenjem se oglašajo tudi s šklepetanjem kljuna in drgnjenjem glave ob telo.
Podobne vrste: raca žličarica (Spatula clypeata) - veliki žagar (Mergus merganser).
