Družina: slezenovke (Malvaceae)
Red: slezenovci (Malvales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 50-120 cm
Razširjenost: raztreseno do redko
Življenjski prostor: opuščeni vrtovi, robovi travnikov, ruderalne površine, tudi gojeno
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: pokončna trajnica s plazečo, razraslo koreniko. Steblo je v prerezu okroglo, mehkodlakavo, zeleno. Listi so pecljati (pri dnu s parom drobnih prilistov), premenjalno razvrščeni, dlanasto narezani ali krpati (nikoli deljeni), po robu nazobčani, mehkodlakavi (dlake so zvezdaste), sivkastozeleni. Cvetovi nežno rožnati do svetlordeči, pecljati, po dva ali več skupaj v zalistnih, šopastih socvetjih, okrog 20 mm veliki. Venčni listi na vrhu zaokroženi, nežni, ožiljeni. Prašniki številni, med seboj zrasli v prašnično cev. Čaša je dvojna, sestavljena iz 9 zunanjih, manjših, ozkočrtalastih lističev in petih večjih, skoraj trikotnih lističev, vsi mehkodlakavi. Plodiči razporejeni v krogu, kratko ščetinasti, gladki.
Posebnosti: tradicionalna zdravilna rastlina, ki se je v preteklosti verjetno razširila po Evropi kot gojena vrsta. Korenika vsebuje zdravilne sluzi, ki pomagajo blažiti kašelj in bolečine v grlu. Mladi listi so primerni za solate ali za kuhanje. Včasih so jo pogosto gojili kot okrasno in zdravilno rastlino, dandanes mnogo manj.
V regiji je pogostejši armenijski slez* (Althaea armeniaca), ki ima trojnate ali peternate liste (segmenti so večinoma ozkosuličasti). Ta vrsta je prezrta v slovenski flori, njena razširjenost je slabo poznana.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): armenijski slez* (Althaea armeniaca) - torinski slez (Althaea taurinensis) - vrtni grmičasti oslez (Lavatera trimestris).
