Družina: goseničarke (Tachinidae)
Red: dvokrilci (Diptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 8-11 mm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: svetli gozdovi, gozdni robovi, mejice, travišča, ruderalne površine, okrasni vrtovi
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: so temno obarvani, s svetlejšimi, predvsem sivkastimi ali rumenkastorjavimi pasovi na oprsju in zadku. Glava je svetla, z osrednjo črno črto, ki poteka od temena navzdol, zadnji del glave je po zgornji strani gosto svetlo dlakav. Oči so velike, rdeče, svetlo obrobljene, pri samcih so nekoliko zbližane. Tipalnice so na vrhu betičaste, temne, ariste so dolge, nitaste. Oprsje (toraks) je sivkasto, s širokim osrednjim pasom, ki je značilno široko puščičast in ožjima stranskima, prekinjenima vzdolžnima pasovoma, poraslo s togimi osrednjimi (akrostihalnimi) ščetinami (3+3). Ščitek (scutellum) je velik, polkrožen, svetel ali črn, s parom dolgih subapikalnih ščetin. Krila so prosojna, dobro ožiljena, na bazi rahlo temnejša, krilca (haltere) so široka, umazano rumenkasta, M žila se skoraj pravokotno zasuka na rob kril, prečna žila (dm-cu) je S-valovita. Zadek je temen, svetlo pasast ali lisast ob robovih, s temno sredinsko črto, porasel s togimi ščetinami, ki so gostejše na zadnjem delu zadka. Noge so črne, ščetinaste, zadnji členek stopalc je svetel.
Obnašanje in razvoj: odrasli so aktivni predvsem v sončnih dneh od maja do avgusta ali vse do oktobra. Vrsta je parazitoidna. Samice odlagajo jajčeca na ličinke določenih vrst metuljev. Tam se njihove ličinke vžrejo v telo gostitelja, kjer se hranijo z notranjimi organi, dokler le-ta ne pogine. Ličinke nato zapustijo gostitelja in se zabubijo. Kot take, so mnoge goseničarke naravni regulatorji populacij nekaterih metuljev.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): pegasta goseničarka* (Nemorilla maculosa) - goseničarka (Trixa conspersa) - goseničarka (Pelatachina tibialis).
