Družina: podkovnjaki (Rhinolophidae)
Red: netopirji (Chiroptera)
Razred: sesalci (Mammalia)
Velikost: 4-5 cm (telo); 3.5-4 cm (prhut)
Razširjenost: redko
Življenjski prostor: lov: odprta krajina, obronki naselij; prenočevanje: jame, zvoniki, odprte kleti
Ogroženost vrste: vrsta je močno ogrožena
Varstveni status vrste: Natura 2000 vrsta; ogrožena vrsta
Odrasli osebki: so zelo podobni velikemu podkovnjaku (Rhinolophus ferrumequinum), a so mnogo manjši (najmanjša evropska vrsta podkovnjaka). Sedlast del kožnatega podkvastega izrastka na nosu ima topo in skorja ravno štrlečo konico (ta je pri velikem podkovnjaku nekoliko privzdignjena). Ušesa so skoraj okrogla, na vrhu s poševno štrlečo konico, na notranji strani rjavkasta, brez izrazitih prečnih gub. Telo je večinoma bolj sivkasto, lahko pa je tudi rdečerjavo.
Obnašanje: toploljubna vrsta, ki ima podobno življenje kot veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum). Razmnoževanje poteka v jeseni in se večinoma čez zimo, ko živali hibernirajo, prekine. Zgodaj spomladi se breje samice zberejo v porodišničnih kolonijah, kjer same skrbijo za svojega mladiča. Mladiči so v tem času prisesani na materinem "lažnem sesku". Mladiči so že po nekaj tednih sposobni letenja in sami hodijo na lov, a se še vedno vračajo v kolonijo. Nekje po enem letu postanejo spolno zreli. Hranijo se z letečimi žuželkami, kot so nočni metulji, hrošči in dvokrilci.
Podobne vrste: Blasijev podkovnjak (Rhinolophus blasii) - južni podkovnjak (Rhinolophus euryale).
