Družina: navadni netopirji (Myotidae)
Red: netopirji (Chiroptera)
Razred: sesalci (Mammalia)
Velikost: 7-8.5 cm (telo); 5.7-6.5 cm (prhut)
Razširjenost: raztreseno do lokalno pogosto
Življenjski prostor: lovišča: odprta krajina, gozdni rob, mejice, parki; prenočišča: jame, podstrešja, cerkveni zvoniki
Ogroženost vrste: vrsta je močno ogrožena
Varstveni status vrste: Natura 2000 vrsta; ogrožena vrsta
Odrasli osebki: sodijo med pogostejše in večje netopirje pri nas. Telo je večinoma rumenorjavo ali temno sivorjavo, po trebušni strani kontrastno svetlejše, belkasto do umazano sivo. Glava je dokaj velika, sprednji del je podaljšan v kratek, širok in koničast gobček, v katerem se nahajajo krepki zobje, okrog oči in gobčka je zelo malo dlak. Oči so črne, dobro vidne, tik pred uhlji. Ti so podolgasti, navzgor štrleči, temnorjavi ali rožnati, na sprednjem robu močno nazaj ukrivljeni, pri dnu s pokončnim, topo koničastim, listastim priveskom (poklopec). Prhuti so temne, kožnate, v mirovanju (visečem položaju) obdajo celotno telo. Repni del prhuti je širok, 21-27 mm dolg. Noge so dolge, temne, kožni del prhuti se ob robu izteza nekje do stopalc. Samice so nekoliko večje od samcev.
Obnašanje: aktiven postane že v mraku, še bolj pa ponoči, občasno tudi čez dan. Svoj plen ne zaznava s pomočjo eholokacije (ta mu služi zgolj kot orientacija v prostoru), ampak zaznava zvoke, ki jih proizvaja plen sam. To so povečini nočno aktivni nevretenčarji, kot so krešiči, črički, stenice, nočni metulji, kobilice, pa tudi strige in pajki. Plen večinoma lovi v svetlih gozdovih ali njihovih obronkih, redkeje na odprtem kot so travniki in polja. Plen poberes podlage, torej ga ne ulovi v letu. Večinoma prezimuje/prenočuje v velikih kolonijah. Te se pogosto "naselijo" na podstrešjih večjih stavb in senikov, v cerkvenih zvonikih, jamah, tunelih, pa tudi duplih večjih dreves. Velike "porodniške" kolonije s samicami in mladiči lahko štejejo tudi po nekaj 1000 osebkov! Razmnoževanje se začne v jesenskem času, breje samice kotijo nato nekje aprila vse do junija.
V času hibernacije se njihove življenjske funkcije drastično znižajo, zato je vsako naglo orebujanje/okrevanje iz tega stanja zelo stresno in energijsko zelo potratno. To je čas najpogostejšega pogina, zato netopirjev v tem času NIKAKOR NE MOTIMO! Prav tako jih ne preganjamo iz njihovih kolonij in prenočišč in jim omogočamo prost prelet od mesta prenočevanja do njihovega lovišča. Pogosta napačna "ljudska" verovanja o netopirjih (da pijejo kri, da so znanilci smrti, da se zapletajo v lase...) so neresnična in škodijo le netopirjem!
Podobne vrste: obvodni netopir (Myotis daubentoni) - brkati netopir (Myotis mystacinus).
