Družina: šiškarice (Cynipidae)
Red: kožekrilci (Hymenoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 2-3 mm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: svetli listnati (hrastovi) gozdovi, mejice, posamezna hrastova drevesa
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: skoraj v celoti so črnorjavi do črni, redko z drobnimi, rdečkastimi lisami. Oprsje je dvignjeno, ščitek (scutellum) je grbasto povečan. Zadek je v sprednjem delu zožen, sicer "napihnjen" in od strani nekoliko stisnjen, bleščeče gladek. Pri nespolnih osebkih sta glava in oprsje porasli z dolgimi, svetlimi dlakami, tudi 13-členaste tipalnice so ščetinasto dlakave, spolni osebki so goli ali redkodlakavi ter nekoliko manjši. Prvi trije členki zadka so jezičasto povečani in se prekrivajo kot strešniki. Krila so prosojna, z malo žilami, ki so krepke, temne, z razločno osrednjo celico na sprednjih krilih. Samičke imajo 13-členaste tipalnice, na trebušni strani imajo zobčast izrastek, samčki imajo 15-členaste tipalnice, ki so le rahlo dlakave.
Šiška: šiške nespolne generacije so od 1.5 do 2.5 cm velike, krogličaste, mesnate, sprva rumenkasto zelene, kasneje rdeče (spominjajo na majhna jabolka, kosmulje ali češnje), na koncu olesenijo, sprva je površina gladka, pri starih šiškah pa bradavičasta. Šiške se razvijejo na žilah na spodnji strani hrastovih listov. V vsaki se na sredini nahaja po ena kamrica z belo ličinko, ki se hrani z rastlinskim tkivom. Ob stiku z zrakom tkivo šiške počrni.
Šiške spolne generacije so zelo drobne (2 do 3 mm velike), krogličaste, porasle z rdečkastimi laski, razvijejo se aprila ali maja.
Obnašanje in razvoj: letno se pojavljata dve generaciji (zimska in poletna), pri čemer se poletna razmnožuje spolno (parjenje samčkov in samičk), zimska pa je partenogenetska (celotno generacijo predstavljajo samičke, ki izlegajo neoplojena jajčeca). Samičke poletne generacije odlagajo jajčeca na spodnjo stran listov različnih hrastov, v glavnem doba (Quercus robur) in gradna (Q. petraea), kar povzroči tvorbo šišk. Znotraj njih se ličinke v septembru zabubijo. V jeseni šiška odpade z lista, v njej se nahaja odrasla samica (partenogenetska generacija), ki jo zapusti šele pozno jeseni ali pozimi naslednje leto. Neoplojena jajčeca izležejo v brste listavcev, kjer se razvijejo drobne šiške, v njih pa spolna (poletna) generacija. V preteklosti so obe generaciji obravnavali kot različni vrsti (eno generacijo so imenovali Spathegaster taschenbergi).
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): hrastova vejna (koreninska) šiškarica (Biorhiza pallida).
