Družina: šiškarice (Cynipidae)
Red: kožekrilci (Hymenoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 2.5-2.9 mm
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: svetli (hrastovi) gozdovi, posamična drevesa, mejice, parki
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: telo samic je večinoma črno, bleščeče, le noge so rumenkaste, tudi bazalni členki tipalnic so rumeni. Oprsje je dvignjeno, od strani stisnjeno, ščitek (scutellum) je grbast. Krila so prosojna, z malo žilami, te so krepke in pogosto temno poprhnjene ali lisaste, z veliko osrednjo celico na sprednjih krilih. Zadek je bočno stisnjen, nekoliko svetlejši kot po zgornji strani, širok (napihnjen), na bazi zožen, pri samičkah na koncu z leglico.
Obnašanje in razvoj: letno se pojavlja v dveh generacijah. Eno generacijo predstavljajo spolno zreli osebki, ki se med seboj parijo nekje v juniju. Samice te generacije odlagajo jajčeca na spodnjo stran listov hrastov, predvsem doba (Quercus robur) in gradna (Q. petraea), ki povzročijo rast šišk. Te so sploščene, diskaste, od 3 do 6 mm velike, sprva belkaste do rumenkaste, kasneje rdečkaste s koncentričnimi črticami, nameščene na spodnji strani listov. V vsaki je majhna kamrica z ličinko. Šiške pozno jeseni porjavijo in skupaj z listi padejo na tla ali pa se odluščijo. V njih prezimijo ličinke ali bube, iz katerih se aprila naslednje leto izležejo le samice nespolne generacije. Te izležejo neoplojena jajčeca v peclje moških socvetij in brste listov na hrastih. Te povzročijo rast okroglih, mesnatih, sprva zelenkastih, kasneje rdečkastih, nekaj mm velikih šišk, ki spominjajo na plodove ribeza. V vsaki se nahaja po ena ličinka, ki se zabubi nekje do junija, ko se iz nje izleže samček ali samička spolne generacije.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): gumbasta hrastova šiškarica* (Neuroterus numismalis) - gladkodiskasta hrastova šiškarica* (Neuroterus albipes).