Družina: trave (Poaceae)

Red: travovci (Poales)

Razred: enokaličnice (Liliopsida)

Velikost: 20-80 cm

Razširjenost: dokaj pogosto

Življenjski prostor: senčni obronki gozdov, mejice, obrobja travnikov, ob poteh, ruderalne površine

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: pokončna, rušnata do rahlo šopasta enoletnica s previsnim, mlahavim socvetjem. Listi so črtalasti, 3 do 5 mm široki, dolgodlakavi, njihove listne nožnice kratkodlakave. Listna kožica (ligula) je 2 do 4 mm dolga, koničasta, nacefrana. Socvetje je rahlo, vsestransko previsno (le v mladosti enostransko), 15 do 25 cm dolgo, stranske vejice večinoma s po enim ali dvema klaskoma. Klaski so dolgopecljati (peclji so daljši od klaskov), ozkosuličasti, ploski, 2 do 3 cm dolgi, zeleni, včasih rdečkasto nadahnjeni. Krovne pleve so okrog 15 mm dolge, z 2 do 3 cm dolgo, ravno reso, gole ali kratko ščetinaste. Ob zrelosti se klaski pogosto obarvajo rdeče in se le rahlo razprejo, tako da so od strani še vedno ploski, rese pa ne štrlijo na vse strani.

Posebnosti: dokaj razširjena vrsta, ki lahko mestoma tvori gostejše sestoje. Predvsem v vetru se bilke elegantno zibljejo in valovijo ob sunkih vetra, pri čemer se lahko tudi srebrnkasto blesketajo. Ponekod v ZDA jo obravnavajo kot invaziven plevel. Zelo dobro prenaša sušo. Klaski so lomljivi in se raznašajo s pomočjo večjih živali, na katere se oprimejo (epizoohorija).

Podobne vrste: strešni glistnik (Bromus tectorum) - madridski glistnik (Bromus madritensis) - togi glistnik (Bromus rigidus).