Družina: trpotčevke (Plantaginaceae) / črnobinovke (Scrophulariaceae)

Red: ustnatičevci (Lamiales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 30-80 cm

Razširjenost: zelo redko (izginula?)

Življenjski prostor: suhi travniki, obcestne brežine, travnate površine

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: pokončna do kipeča trajnica. Steblo je v prerezu okroglo, po vsej površini dlakavo, v cvetni regiji večinoma vilasto razraslo. Listi so jajčasti do jajčastosuličasti, sedeči, dvoredno razvrščeni, na vrhu priostreni, po robu enakomerno ostro nazobčani (koprivasti), mehkodlakavi. Socvetja so grozdasto podaljšana, nameščena v stranskih zalistjih pri vrhu stebla (zato navidezno ovršna!), dolgopecljata. Cvetovi so temno- do sinjemodri, 12 do 18 mm široki, dolgopecljati, zvezdasto razprostrti, 4-števni, odpirajo se od spodaj navzgor in ne cvetijo istočasno. Čašni listi so 4 (pogosto je razvit še en manjši), porasli s prileglimi, ukrivljenimi in nežlezastimi dlakami. Vrat pestiča je do 6 mm dolg, tako dolg ali nekoliko daljši kot je plod. Plod je eliptična do okroglasta, kratkodlakava glavica, ki je pri vrhu plitvo ugreznjena.

Posebnosti: vrsta je zelo atraktivna, zato jo pogosto sadijo po okrasnih vrtovih, znanih je več kultivarjev. V Sloveniji ima redko do raztreseno razširjenost, v Pomurju je zelo redka, z enim znanim (uničenim) rastiščem v Lendavskih goricah.

Podobne vrste: avstrijski jetičnik (Veronica austriaca s. str.) - vrednikov jetičnik (Veronica chamaedrys) - polegli jetičnik (Veronica prostrata).