Družina: makovke (Papaveraceae)
Red: zlatičevci (Ranunculales) / makovci (Papaverales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 40-150 cm
Razširjenost: lokalno
Življenjski prostor: obdelovalne površine, zelenjavni vrtovi, okrasni vrtovi
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: visoka, pokončna enoletnica z večinoma golim steblom (to je štrleče dlakavo le v cvetni regiji), ki vsebuje bel mleček. Listi so podolgasti, sinje- ali sivozeleni, enostavni, po robu ostro nazobčani ali nacepljeni, sedeči in objemajo steblo. Cvetovi so veliki, večinoma vijoličasti, bledovijoličasti ali beli z vijoličastim dnom, redkeje rdeči. Venčni listi so 4 (včasih tudi več), čašna lista sta 2, zgodaj odpadeta. Prašniki so številni, plodnica je nadrasla, z zvezdasto razraslo brazdo. Plod je glavica, ki se odpira z luknjicami pri vrhu, velika je do 6 cm. Semena so drobna, črna (makova semena).
Posebnosti: rastlina je strupena! Vrsta verjetno izvira iz vzhodnega Sredozemlja ali Bližnjega Vzhoda. Že v antičnem času se je razširil kot prehrambena rastlina (uporaba semen v kulinariki), pa tudi kot zdravilna rastlina. Mleček vsebuje namreč različne opijate in druge alkaloide, ki se pridobviajo v farmaciji (v mnogih državah tudi nelegalno kot podlaga za mnogprepovedane droge) in imajo psihadelične učinke. Pogosto ga gojijo tudi kot okrasno rastlino, prehodno lahko podivja na ruderalnih površinah. Pridelava maka pri nas je zakonsko regulirana.
Podobne vrste: poljski mak (Papaver rhoeas) - peščeni mak (Papaver argemone).
