Družina: plovci (Anatidae)
Red: plojkokljuni (Anseriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 51-62 (brez "repa"), razpon kril 80-95 cm
Razširjenost: zelo redko, prehodno (v preletu)
Življenjski prostor: stoječe vode z visoko obrežno vegetacijo, gramoznice, v zimskem času tudi na rekah
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: premalo znana vrsta
Splošno: Dolgorepa raca gnezdi na Islandiji, v Skandinaviji, na Britanskem otočju in ponekod v srednji Evropi in tako zavzema severnejša območja kot druge vrste rac plovk. V Sloveniji jo lahko opazujemo na preletu, posamezne ptice pa lahko prezimujejo. Pri nas gnezdi zelo redko, gnezditev je bila potrjena na zadrževalniku Medvedce in v Naravnem rezervatu Ormoške lagune. Pozimi se prehranjuje z rastlinskim materialom, vključno s semeni in poganjki vodnih rastlin. V času gnezdenja pa ji glavno hrano predstavljajo vodni nevretenčarji, mehkužci in raki.
Samec: ima rjavo glavo in bele prsi z belo črto, ki se izteza po vratu vse do oči. Podrepni del je prav tako bel. Večji del hrbta je sivkast, z daljšimi, črnimi peresi, peresa na krilih so sivkasta s črnimi programi, zrcalo (velika lisa na krilih) je črno. Osrednje perje na repu je podaljšano in sega lahko tudi do 10 cm stran od telesa (od tod tudi ime). Kljun je modrikast s črnim zgornjim delom, noge so modrosive.
Samica: je bolj enotno svetlo rjavo lisasta, z rjavo obarvano glavo, koničast rep je krajši od samčevega. Je zelo podobna samicam drugih rac plovk, kot je mlakarica ali konopnica vseeno pa jo lahko od teh ločimo po dolgem, vitkem vratu, sivem kljunu in modrosivih nogah.
Gnezdenje in zarod: plitko gnezdo iz rastlinja in puha zgradi na tleh med rastlinjem, pogosto nekoliko stran od vode. Samica izleže 7 do 9 kremasto obarvanih jajc, ki jih vali do 24 dni. Samica mladiče vodi do vode, kjer se hranijo z mrtvimi žuželkami na vodni gladini. Mladiči poletijo po 47. dneh, vendar lahko še nekaj časa ostanejo v bližini samice.
Oglašanje: med dvorjenjem se samec oglaša podobno kot kreheljc (Anas crecca), vendar bolj globoko. Samice pa ˝kvakajo˝ podobno kot mlakarice.
Podobne vrste: reglja (Spatula querquedula) - mlakarica (Anas platyrhynchos) - konopnica (Mareca strepera).
