Družina: prave ose (Vespidae: Vespinae)
Red: kožekrilci (Hymenoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 11-18 mm
Razširjenost: dokaj redko
Življenjski prostor: svetli gozdovi, sadovnjaki, mejice, obronki gozdov, okrasni vrtovi, bližina hiš
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: delavke in samci so precej podobni saksonski osi* (Dolichovespula saxonica), od katere pa se ločijo po sledečih znakih: sredinski del spodnjega roba nadustne plošče (klipeusa) je bolj ali manj raven (pri saksonski osi je preklan!) - klipeus je rumen, s široko ali ozko vzdolžno črno črto (pri saksonski osi je ta pogosto spremenjena v lisast vzorec). Od ostalih vrst rodu Dolichovespula jo ločimo po oranžnorjavih lisah na bočnih straneh sprednjega dela zadka (te lahko tudi manjkajo). Čelna frontalna lisa je "metuljaste" oblike, na oprsju se v spodnjem delu nahajata dve veliki rumeni lisi, ki sta topo trikotne oblike. Rumeni pasovi na zadku so mnogo širši kot črni pasovi, na njih so pogosto v vzdolžnih redeh črne pike.
Obnašanje in razvoj: ta socialna vrsta ose pogosto gradi svoja gnezda na prostem, pogosto na vejah dreves ali pa v zavetju stavb, npr. na podstrešjih med tramovi. Papirnata gnezda so vrečasta, sivkasta in valovito pasasta, večplastno obdana s tankimi stenami, notranjost tvorijo satovnice, zgrajene v več redeh. Razvoj kolonije je podoben kot pri srednji osi (Dolichovespula media). Odrasli osebki so plenilci letečih žuželk, hranijo se tudi z rastlinskimi sokovi, nektarjem in sadjem. So razdražljive, še posebej ob gnezdu, njihov pik je boleč, pekoč.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): saksonska osa* (Dolichovespula saxonica) - srednja osa (Dolichovespula media) - kukavičja osa (Dolichovespula omissa).
