Družina: krešiči (Carabidae: Harpalinae)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 13-18 mm
Razširjenost: raztreseno do lokalno pogosto
Življenjski prostor: listnati in mešani gozdovi, mejice, parki
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: precej krepki in široki hrošči z bleščeče črno obarvanim telesom in črnorjavimi ali črnimi nogami. Glava je velika, široka, tudi čeljusti so krepke in široke. Tipalnice so črne, ne presegajo oprsja, spodnji členki so kijasti, goli, zgornji členki so podolgasti in od 4. naprej ob straneh ščetinasto dlakavi. Oprsje je široko kvadratasto, ob straneh ostrorobo, v zgornjem delu rahlo usločeno in ob straneh kratko trnato iztegnjeno, v spodnjem delu na vsaki strani z globoko udrtino, ki je grobo jamičasta (drobno grbičasta), spodnji rob je plitvo konkaven. Pokrovke so podolgasto jajčaste, v spodnjem delu rahlo razširjene, nato se naglo zaokroženo končajo, so enakomerno vzdolžno jamičasto izbrazdane (1. brazda je pri vrhu upognjena), na ramenskem delu (7. vmesni pas) ostrorobo izbočene. Noge so večinoma črne, stegenca so kratka in krepka, srednje goleni so ob straneh kratko ščetinaste, členki stopalca sprednjih nog so - posebej pri samcih - povečani in jajčasti.
V Evropi sta znani dve podvrsti, pri nas se verjetno pojavlja le tipska podvrsta carinatus.
Obnašanje in razvoj: odrasli so nočno aktivni plenilci, čez dan se zadržujejo skriti pod odmrlimi vejami, lubjem odmrlih dreves, pod kamni in v trohnečem listju. Če so ogroženi, lahko uščipnejo s čeljustmi. Plenijo manjše členonožce, deževnike in gole polže. Ličinke so črvaste oblike s krepko glavo in čeljustmi, živijo podobno kot odrasli in so prav tako plenilci manjših živali.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): veliki široki krešič (Abax paralellepipedus) - jajčasti široki krešič* (Abax ovalis) - veliki kopač* (Pterostichus niger) in drugi iz rodu kopač (Pterostichus).
