Družina: žuljevci (Physciaceae)

Red: Caliciales

Razred: Lecanoromycetes - Ascomycota

Velikost: 3-6 cm

Razširjenost: zelo pogosto

Življenjski prostor: po drevju v logih, gozdovih, mejicah, parkih, sadovnjakih in nasadih

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: steljka je ploska, večinoma se radiarno (rozetasto) ali nepravilno krožno razrašča, deljena v številne stranske krpe. Običajno je površina steljke belkasta do bledo sivkasta, pogosto z modrim pridihom, v mokrem stanju pogosto belo lisasta, v glavnem brez poprha, po spodnji strani je svetla, s številnimi svetlimi ali temnimi, enostavnimi ali razraslimi rizinami, ki se včasih iztegujejo tudi izpod robov krp. Krpe so široke do 1,5 mm, so žarkasto razporejene in se pogosto prekrivajo. Soredijev, izidijev in cilij ne tvori. Na sredini steljke ter na robovih apotecijev so včasih bradavičasti izrastki. Apoteciji so nekje 2.5 mm široki, pogosto so zgoščeni nekje na sredini steljke, imajo svetel rob in temen disk, ki je običajno svetlo poprhnjen.

Reakcije z reagenti: površina steljke in sredica sta C-, K+ rumeni, KC-, Pd+ rumeni.

Posebnosti: zelo razširjena vrsta, ki navadno uspeva na vejah in deblih dreves (listavcev), ki imajo obogateno skorjo z minerali in hranili. Na onesnaženih območjih je redkejši.

Podobne vrste: poprhnjeni žuljevec (Physcia biziana) - kipeči žuljevec (Physcia adscendens) - zvezdasti žuljevec (Physcia stellaris).