Družina: kolačkarji (Lecanoraceae)

Red: Lecanorales

Razred: Lecanoromycetes - Ascomycota

Velikost: 1-20 cm

Razširjenost: dokaj pogosto

Življenjski prostor: na skorji listavcev v gozdovih, logih, mejicah, parkih

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: steljka je skorajsta, pogosto krožne do elpitične oblike (lahko tudi zelo amorfna), pogosto mozaično vzorčnata, dokaj gladka (včasih razpokana) do rahlo zrnato-bradavičasta, homogena (zvezna), bleda, sivo- do zelenorumenkasta na sončnih legah (lahko tudi skoraj brez barve), v senci sivo zelena, večinoma z neizrazitim robom. Predsteljka je črna do modro črna. Apoteciji so številni in večinoma enakomerno razporejeni po steljki, 0.5 do 1 mm široki, okrogli do nepravilnih oblik, sprva ravni, nato izbočeni, njihov disk je na sončnih legah črn, v senci pa bledo modročrn, rjavo rdeč ali lisast, z ozkim, temnejšim pravim robom. Pravi rob apotecija je modro zelen do bledo sivo moder.

Reakcije z reagenti: del steljke lahko reagira C+ oranžno, steljka je sicer K+ rumena, KC+ oranžna, Pd-.

Posebnosti: lišaj se dokaj pogosto razrašča predvsem na drevesih z gladkim lubjem, kot sta npr. beli gaber (Carpinus betulus) in bukev (Fagus sylvatica), predvsem na mineralno bogatih skorjah, pa tudi na vrstah z bolj hrapavo skorjo, kot npr. črni trn (Prunus spinosa), občasno tudi na lesu. Je zmerno toleranten na onesnaženje z SO2. Prepoznamo ga dokaj hitro kot "svetlo zaplato s črnimi bradavicami" (a pozor, takih podobnih lišajev je kar nekaj!).

Podobne vrste: sivi kolaček (Amandinea punctata) - očkasta biatora (Biatora ocelliformis) - mejni krvavček (Mycoblastus affinis).