Družina: kolačkarji (Lecanoraceae)

Red: Lecanorales

Razred: Lecanoromycetes - Ascomycota

Velikost: 3-12 cm

Razširjenost: dokaj pogosto

Življenjski prostor: na vejah in lubju dreves po gozdovih, logih, mejicah, sadovnjakih in parkih

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: steljka je skorjasta, v obrisu večinoma krožna ali amorfne oblike (deluje kot bela zaplata ali madež na skorji), razmeroma debela, pogosto razpokana ter rahlo nagubana, z zrnato do bradavičasto površino, ki je bledo siva do sivo zelenkasta. Protalij ni razvit (paziti, da ne zamenjamo protalijev sosednjih, stičnih lišajev!). Apoteciji so dobro razviti, številni in večinoma zgoščeni, tesno drug ob drugem, pogosteje na osrednjem delu steljke, 0.5-1.5 mm široki, nepecljati, s svetlim steljkinim robom in rdečerjavim do rjavim diskom (v mokrem stanju je zelenkast), ki je sprva raven, kasneje rahlo udrt.

V regiji se pojavljata dve obliki:

- subsp. chlarotera f. chlarotera: steljka apotecijev je razprta, rob je večinoma gladek in tanek;

- subsp. chlarotera f. rugosella: steljka apotecijev je zaradi močno nagubanega, širokega roba delno zaprta, steljkin rob je večinoma naguban, disk je bolj rdečerjav.

Reakcije z reagenti: površina steljke reagira C-, K+ rumeno, KC-, Pd-.

Posebnosti: dokaj pogosta vrsta, ki se pojavlja na na vejah in lubju različnih listavcev. Vrsto občasno parazitira gliva Vouauxiella lichenicola, ki jo prepoznamo kot črne pikice na apotecijih.

Podobne vrste: žametni kolačkar (Lecanora argentata) - umazani kolačkar (Lecanora conizaeoides) - valovitorobi kolačkar (Lecanora allophana).