Družina: krešiči (Carabidae: Harpalinae)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 7.5-10 mm
Razširjenost: pogosto do raztreseno
Življenjski prostor: travniki, ruderalne in obdelovalne površine, mejice, svetli logi, v bližini vode
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: telo je ovalno, krepko, bleščeče črno, občasno z rahlo zelenkastim do bakrenastim lesketom. Glava je gladka, z rahlo konveksnimi, črnimi očmi, ob katerih sta dve nadočesni jamici s po eno ščetino. Tipalnice so vitke, dokaj dolge, prvi 3. členki so v celoti rumenkasti (3. ima pogosto črnikast vrh) ostali členki so črni. Oprsni ščit (pronotum) je polkrožno zaobljen (zvonast), gladek, tako širok kot pokrovke, v sprednjem delu razločno zožen, v zadnjem delu s skoraj vzporednima robovoma, ob straneh s plitvima jamicama, ki sta razločno luknjičasti. Pokrovke so skoraj do sredine enakomerno vzporedne, vzdolžno izbrazdane, gladke in večinoma gole, z razločnima skutelarnima jamicama tik pri vrhu. Noge so rumeno- do rdečerjave (skoraj nikoli v celoti temne!), le stegenca so črna ali črnorjava, sprednje goleni imajo spodnji del razširjen, preoblikovan v česališče, zadnje goleni so z notranje strani gosto ščetinaste, trn na sprednjih golenih je enostaven (ni tridelen).
Rod Amara je zelo težaven za prepoznavanje na terenu in je zelo podoben rodu Harpalus, od katerega se loči po skoraj golih prvih treh segmentih na tipalnicah (pri rodu Harpalus je 3. segment vsaj pri vrhu gosto ščetinast).
Obnašanje in razvoj: odrasli so aktivni od aprila do julija, lahko tudi že prej. Večinoma se zadržujejo v neloliko vlažnejših mestih, pogosto pod kamni in debli, pa tudi na socvetjih trav. Aktivni so tudi čez dan. Hranijo se z manjšimi živalmi in tudi rastlinskimi poganjki. Ličinke živijo na tleh in so plenilske.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): rjavonogi brazdnik* (Amara fulvipes) - jajčasti brazdnik* (Amara ovata) - navadni brazdnik* (Amara communis).
