Družina: jeleni (Cervidae)
Red: sodoprsti kopitarji (Artiodactyla)
Razred: sesalci (Mammalia)
Velikost: 175-250 cm
Razširjenost: lokalno pogosto
Življenjski prostor: strnjeni, bolj razprostrani gozdovi
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: zelo prepoznavna žival. Samci so večji od samic in z značilnim, razvejanim rogovjem. Vrat je zelo močan, glava je sivkasta, podaljšana v koničast, temen gobček, oči so črne, svetlo obrobljene, uhlji so koničasti, črno obrobljeni. Telo je krepko, sivorjavo ali lisčjerjavo, noge so vitke, stegna so močna in krepka, trebuh je včasih temen. Zadnji del ima svetlo "zrcalo", rep je kratek. Samice nimajo rogovja in so manj robustne od samcev, imajo daljšo glavo od zelo podobne srne (Capreolus capreolus).
Mladiči: so lisičje rjavi, posuti z belimi pikami in vzdolžnimi progami po vratu, gobček je temen.
Obnašanje: gre za največjega kopitarja in prosto živečega sesalca pri nas nasploh. Izven prska (parjenje) se samci združujejo v manjše črede, samice navadno ostajajo v manjših čredah z mladiči in mladimi, spolno nedoraslimi samci skozi vso leto. V času parjenja (jesenski čas) se samci zadržujejo pri samicah in jim z glasnim rukanjem ter razkazovanjem rogovja dvorijo, obenem pa odganjajo druge samce, rivale. V tem času se samci med seboj merijo tudi v moči in s trkanjem drug v drugega preizkušajo svoje moči. To lahko včasih vodi tudi v hude poškodbe in smrt. V večjem delu regije so jeleni ostanek nekdanje lovske vzreje in so se razširili, v regijo prihajajo tudi osebki iz drugih držav. Marsikje jelenjad povzroča gospodarsko škodo na poljščinah in mladih gozdnih nasadih.
Podobne vrste: srna (Capreolus capreolus) - damjak (Dama dama).