Družina: žuljevci (Physciaceae)
Red: Lecanorales
Razred: Lecanoromycetes - Ascomycota
Velikost: 1-3 cm
Razširjenost: pogosto
Življenjski prostor: na skorji dreves, lesenih površinah, v svetlih logih, sadovnjakih, ob hišah, redkeje na kamnitih površinah
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: steljka je listasta, pogosto tesno prilegla na površino, večinoma je krožna in se zvezdasto (rozetasto) razrašča v nacepljene krpe. Površina je bledo siva, zelenkasto siva, sivo rjava ali temno rjava, po spodnji strani je črna, nosi enostavne črne rizine (izjema so rizine na robovih krp, ki so lahko svetle ali z belimi konicami) in pogosto štrlijo izpod krp (ne jih zamenjati s cilijami!, te namreč niso prisotne pri tej vrsti). Krpe steljke so žarkasto razporejene, od 0.2 do 1.2 mm široke, med seboj ločene ali pa se nekoliko prekrivajo, nesvetleče, brez poprha. Soraliji so okrogli, razporejeni večinoma na površini krp, izbočeni, sivi do črnikasti ali belkasti, včasih rumenkasti, zgoščeni v sredini steljke. Apoteciji se le občasno razvijejo na površini krp, do 1.5 mm široki, imajo steljkin rob in temen disk.
Reakcije z reagenti: sredica ima vse barvne teste negativne, le na mestih, kjer je steljka rumeno lisasta, je K +.
Posebnosti: uspeva na različnih podlagah, ki so obogatene z minerali, predvsem z dušikom, večinoma na vejah in deblih, a tudi na lesenih površinah in skalovju. Pogost je v zmerno onesnaženem okolju, tudi v mestih.
Podobne vrste: majhen rjavi žuljevec (Phaeophyscia pusilloides) - prilepljeni nadžuljevec (Hyperphyscia adglutinata).
