Družina: mravlje (Formicidae)
Red: kožekrilci (Hymenoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 4-6 mm
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: travniki, gozdovi, gozdni robovi, mejice, grmovna mesta, ruderalne površine
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: telo je rdečkasto do rdečerjavo. Glava je sorazmerno velika, ovalna, plitvo temno jamičasta, oči so drobne, temne. Tipalnice so rumenkaste, bazalni členek je dolg in bolj ali manj raven. Oprsje je segmentirano, vitko, na koncu z dvema kratkima, koničastima trnatima izrastkoma (krajša, kot je razdalja med njima). Zadek je v sprednjem delu sestavljen iz dveh drobnih členkov, ostali del je napihnjen in mnogo večji, raztreseno dlakav, bleščeč. Noge so vitke, dolge, rdečerjave.
Delavke so nekrilate. Samice in samci v času rojenja (razmnoževanja) razvijejo krila in so nekoliko večji od delavki, samci so rahlo temnejši.
Obnašanje in razvoj: vrsta živi v kompleksnih socialnih kolonijah (mravljiščih), kjer lahko živi več kraljic s par tisoč delavkami, ki skrbijo za zarod in kraljico. Mravljišča so večinoma preprosta in jih gradijo pod kamni, lubjem odmrlih dreves, odpadlim vejevjem ali v zemlji. Delavke so precej agresivne, imajo krepke čeljusti in želo (preoblikovana laeglica), s katerim lahko boleče pičijo. Kisline ne morejo izbrizgati, kot je to značilno za mravlje rodu Formica. So vsejede, plenijo manjše nevretenčarje, hranijo pa se tudi z nektarjem, mrtvimi žuželkami, manjšimi semeni in večinoma tudi z mano (sladkim izločkom) listnih uši, ki jih tudi "gojijo" in čuvajo na rastlinah. V času rojenja mladi samci in samice zapustijo matično mravljišče in odletijo vstran, kjer se parijo. Samci kmalu poginejo, samicam pa krila odpadejo in se večinoma vrnejo v matično mravljišče ali pa ustvarijo novo kolonijo.
Podobne vrste: gozdna rdečka (Myrmica ruginodis) - barjanska rdečka (Myrmica scabrinodis) - prodna žerjavka (Manica rubida).
