Družina: mravlje (Formicidae)

Red: kožekrilci (Hymenoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 9-11 mm (kraljica, samec), 4-9 (delavka)

Razširjenost: zelo pogosto

Življenjski prostor: različni gozdovi in gozdni robovi v gričevnatih predelih, predvsem kjer so iglavci

Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Delavka: zelo prepoznavna. Glava je dokaj velika, z zgornje strani nekoliko sploščena, temenska plošča je črnikasta, ostali del glave je oranžnordeč, čeljusti so krepke, rdeče. Tipalnice so dokaj dolge, temne, bazalni členek je dolg, le nekoliko krajši od ostalih členkov skupaj. Oprsje je razločno členjeno, v sprednjem in delno osrednjem delu je z zgornje strani črnikasto, sicer oranžnordeče, ob stiku z zadkom se nahaja diskasta projekcija, ki je od strani videti kot trn. Krila niso razvita. Zadek je precej velik, jajčast, žametno črn, na redko porasel z bleščečimi dlačicami. Noge so dokaj dolge, temne, le bazalni členki so lahko rdečkasti. Leglica je problikovana v želo, lahko pa izbrizga mravljično kislino v zrak, tako da spodviha zadek in ga dvigne navzgor.

Samica (matica, kraljica): podobna je delavkam, le da je mnogo večja. Mlade matice imajo razvita ozka, dolga, prosojna krila, ki jim odpadejo, ko začnejo leči jajčeca. Zadek je močno nabrekel zaradi številnih jajčec.

Samec: podoben je samici, le da je skoraj v celoti črn. Krila ima razvita.

Obnašanje in razvoj: na najpogostejših "velikih" mravelj pri nas, ki gradi prepoznavna grmadna mravljišča, ki so lahko visoka in široka tudi čez dober meter. Mravljišča so trajna in jih nenehno dograjujejo nad in pod zemljo. Večinoma so zgrajena iz odpadlih iglic, zemlje in drobnih vejic. V mravljišču je lahko tudo po več kraljic in na stotisoče delavk, ki nimajo diferenciranega spola. Nekje v marcu, aprilu in maju se izležejo mlade matice in samci, ki začnejo rojiti (izletavati iz mravljišča) in se pariti. Oplojene samice nato ustvarijo nove kolonije ali pa se vrnejo v matično mravljišče, kjer se v posebnih zarodnih kamricah pridružijo že valečim kraljicam. Lahko se zgodi, da se zatečejo v mravljišča drugih, podobnih mravelj, kjer sčasoma prevzamejo gostiteljevo kolonijo. Za jajčeca, ličinke in bube skrbijo delavke. Mravlje se hranijo z različnimi žuželkami, pajki, stonogami in drugimi drobnimi členonožci, ki jih polovijo na svojih "bojnih" poteh. Pogosto se lotijo tudi mrhovine in so zato pomembne pri odstranjevanju poginulih živali. Hranijo pa se tudi z mano, ki jo izločajo listne uši. Kolonija je zelo teritorialna, večje delavke (neke vrste vojaki) se pogosto spopadajo z različnimi vrstami mravelj, pa tudi s potencialnimi tekmeci.

Podobne vrste: travniška devana (Formica pratensis) - večdomna devana (Formica polyctena) - krvavordeča devana (Formica sanguinea).