Družina: krešiči (Carabidae: Cicindelinae)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 7.5-10.5 mm
Razširjenost: dokaj redko
Življenjski prostor: neporasle, bolj suhe površine, pusta travišča, peščena mesta
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: na hitro so dokaj podobni poljskemu brzcu (Cicindela campestris). Telo je vitko, večinoma temno- do rahlo modrozeleno, redkeje olivno ali črnikasto, z ozkimi kremastimi robnimi lisami na zadku. Glava je precej široka, z izbuljenimi, svetlimi očmi, nadustna ploščica (klipeus) je belkasta. Tipalnice so nitaste, temne, bazalni členek je povečan. Oprsje je vitko, tako široko kot vratni del glave, ožje od pokrovk, z rahlo bakrenastim leskom, v spodnjem delu ozko obrobljeno. Pokrovke so v ramenskem delu zožene, proti sredini se razširijo in se proti konicam spet zožijo, so nekoliko bolj modrozelene od oprsja in glave, z bakrenastim pridihom, večinoma z eno zaključeno vzdolžno serijo drobnih jamic ter nekaj raztresenih drobnih jamic v ramenskem delu. Navadno je poleg robne lise na konici zadka še manjša obrobna liša na sredinskem delu pokrovk (lise so lahko zelo različnih oblik). Noge so dolge, vitke, temne, stegenca so porasla s serijami svetlih ščetin.
Obnašanje in razvoj: talna vrsta, ki pogosto lovi plen (manjše žuželke in druge nevretenčarje) na odprtih tleh in raje zbežijo, kot zletijo. Odrasli osebki se pojavljajo od maja do septembra. Ličinke živijo v tleh, v rovih, ki si jih same izkoplejo. Plen lovijo iz zasede iz rova, večinoma so to mravlje in druge talne žuželke. Zabubijo se nekje po dveh letih. Ponekod po Evropi je vrsta zaradi izginjanja ustreznih habitatov močno nazadovala.
Podobne vrste: močvirski brzec (Cylindera paludosa) - poljski brzec (Cicindela campestris).
