Družina: mravlje (Formicidae)
Red: kožekrilci (Hymenoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 5-7 mm (delavka), 8-10 mm (matica, samec)
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: različni habitati, tudi v urbanih okoljih
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: potencialno ogrožena vrsta
Delavka: glava je dokaj velika, v večjem delu temno črnikasta, čeljustni in občeljustni del glave sta rdečerjava, prav tako tipalnice, temenski del glave ob očescih je raven (gledano frontalno). Oprsje je rdečerjavo, le rahlo potemnjeno, v sprednjem delu razširjeno, v zadnjem zoženo, petiola (diskast izrastek pred zadkom) je široka, štrleča, rdečerjava. Krila niso razvita. Zadek je okroglast do jajčast, temen, v zadnjem delu porasel z rumenkastimi ščetinicami, rob segmentov je ozek, temnejši in ogolel. Noge so dolge, rdečerjave, goleni so nekoliko temnejše.
Samica (kraljica): je dosti večja od delavk in temnejša, le noge so rdečerjave, v času rojenja razvije krila.
Samec: vitkejši od samice, prav tako temen in z razvitimi krili.
Obnašanje in razvoj: mravljišče (gnezda) si uredi večinoma pod zemljo in je močno razvejano, brez nadzemnega kupa, lahko pa jih uredi tudi pod večjimi kamni. Kolonija šteje od 1.000 do 1.800 delavk in eno matico, redkeje je matic več. Delavke se vedejo neagresivno in se raje umaknejo, razen v gnezdu, ki ga branijo. Vrsta ni teritorialna in ne preganja sovrstnic in drugih vrst mravelj. Odrasli in ličinke se prehranjujejo z živalski hrano (večinoma gre za uplenjene žuželke), rastlinskim nektarjem in mano listnih uši. Stanje zmanjšane aktivnosti delavk in mravljišča traja od oktobra/novembra do marca naseldnje leto. Rojenje samcev in mladih samic traja nekje od konca junija do začetka avgusta, z viškom v zgodnjem dopoldnevu.
Podobne vrste: rdečebrada devana (Formica rufibarbis) - črna devana (Formica fusca) - večdomna devana (Formica polyctena).
