Družina: nočni pavlinčki (Saturniidae)
Red: metulji (Lepidoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 60-85 mm (razpon kril)
Razširjenost: dokaj redko, lokalno
Življenjski prostor: predvsem bukovi in mešani gozdovi v gričevnatih predelih, redkeje v nižinskih logih
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: zelo veliki metulji z rumenorjavimi oz. okrasto obarvanimi krili. V osrednjem delu sprednjih in zadnjih kril je po eno "oko", ki je črno obrobljeno z bleščeče sinje modro sredino in značilno belo liso v obliki črke T oz. grške črke tau. Blizu zunanjega roba kril se nahaja temen pas, ki je pogosto razpršen in le redko sega čisto do roba kril (pri samcih je širši in intenzivnejši, pri samicah je bolj omejen v ozko linijo), na konicah kril se pogosot nahaja belkasta, trikotna lisa. Spodnja stran kril je lahko sivo- ali rdečerjava, na zgornjih krilih je črno oko navadno izrazito, na spodnjih krilih je večinoma reducirano na T-liso, spodnja krila so večinoma s širokim rdečerjavim pasom, ki sega čez T-liso. Telo je dokaj krepko, sivorjavo, tipalnice so pri samcih peresaste, pri samicah nitaste.
Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo od marca do julija. Čez dan se večinoma zadržujejo v senčnih mestih na drevju ali med grmovjem, ponoči jih privabljajo luči. Gosenice so svetlo zelene, z belo bočno linijo, bradavičaste, sicer gole, z zeleno glavo, porasle s pari dolgih, trnatih izrastkov na glavi, oprsju in na zadku, ki so pri zgodnjih stadijih bolj razvejani in rdeči s širokim belim pasom, pri starejših ličinkah so enostavni in zelenkasti z rdečkastimi konicami. Gosenice se hranijo z listi in poganjki na bukvi (Fagus sylvatica), redkeje na brezah (Betula) ter drugih listavcih. Gosenice se zabubijo v gozdnih tleh, buba je mumijska, rdečerjava ali sivorjava, ovita s svilnatim kokonom, prezimi.
Podobne vrste: jamamaj (Antheraea yamamai) - kraški nočni pavlinček (Saturnia caecigena).
