Družina: klopi (Ixodidae)
Red: klopi (Ixodida) - pršice (Acarina)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 2.8-3.5 mm
Razširjenost: redko?, zanešeno?
Življenjski prostor: grmovni in gozdnati predeli, visoke trave
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: telo je plosko, v obrisu ozko ovalno do jajčasto, nekoliko "usnjato", mesnatordeče ali rjavo, zelo drobno jamičasto. Glava (capitulum) je zelo drobna in široka, oči niso razvite. Palpi so kratki, 2. členek je trikoten zaradi obstranskih kratkih izrastkov, zato tudi glava deluje trikotno. Pri samicah je dobro razvit oprsni ščit (scutum), ki je nekoliko temnejši, gosteje drobno jamičast in v sredini z jasnima vzdolžnima žlebovoma (cervikalni vdolbini), pri samcih praktično ni razvit. Zadek je ob straneh izrobljen, na spodnjem delu s številnimi, izžlebljenimi predeli (festoni). Noge so dokaj krepke, rdečerjave, sprednji trije obrtci (coxae) z neizrazito, zadnji obrtec pa z izrazito notrnajo ostrogo. Analna odprtina se nahaj v spodnjem predelu zadka.
Obnašanje in razvoj: vrsta se v Sloveniji pojavlja predvsem na Krasu in v Istri in se je v notranje predele razširila verjetno s transportom ovac, koz, kuncev in drugih živali. Vrsta lahko zajeda tudi človeka in je ponekod prenašatelj zelo nevarnih virusnih obolenj, predvsem na živini in na drobnici. Kri sesajo le samice, pri čemer se njihov zadek lahko poveča na velikost 1 cm.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): suličasti ovčji klop (Haemaphysalis punctata) - reliktni ovčji klop* (Haemaphysalis concinna).