Osemnjastpiki brezščitkar* (Acmaeodera octodecimguttata)

  • Domov
  • Osemnjastpiki brezščitkar*

Družina: krasniki (Buprestidae)

Red: hrošči (Coleoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 8-12 mm

Razširjenost: precej redko, lokalno

Življenjski prostor: hrastovi gozdovi in mejice

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Odrasli osebki: telo je vitko, vretenasto, črno z rumenimi do bledorumenimi pikami, zelo kratko togo dlakavo. Glava je široka, črna, na temenskem delu je včasih drobna rumena pika. Tipalnice so črne, drobnočlenaste, osrednji in zgornji členki so v spodnjem delu močno zoženi, zato so tipalnice rahlo žagaste. Oprsje je prečno kvadratasto, ob straneh široko zaokroženo krpato in navzdol usločeno, z ali brez rumene lise na vsaki strani kotnega dela, širše od pokrovk in pri glavi zoženo, fino drobno jamičasto, dlakavo. Ščitek (scutellum) ni viden (značilnost roda). Pokrovke imajo vzporedne robove, na koncu se klinasto zožijo, so črne z rahlo vijoličastim leskom, fino drobno jamičasto žlebaste, največkrat s po 5 pari rumenkastih pik v osrednjem delu in s po 3 do 4 pikami ob robovih (pike se med seboj skoraj nikoli ne povežejo, redkeje se pojavljajo tudi popolnoma črni osebki). Noge so kratke, črne.

Včasih so vrsto vključevali v skupino hrastovega brezščitkarja* (A. degener s. lat.), ki se le stežka loči od opisane vrste. V povprečju se pri hrastovem b.* vsaj osrednje pike na pokrovkah med seboj povezujejo v prečne črte, medtem ko so pri osempikastem b.* jasno ločene. Večinoma je prisotna tudi rumena lisa na vsaki strani kotnega dela oprsja.

 

Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo nekje od junija do avgusta. Pogosto posedajo na cvetovih nebinovk (Asteraceae), kjer se hranijo s pelodom in nektarjem. Ličinke živijo v trhlih deblih in starih vejah velikih, starih hrastov (Quercus spp.), kjer živijo vsaj 2 leti ali celo več. Vrsta ima bolj južno razširjenost in je marsikje v zahodnih in severnejših delih srednje Evrope (npr. Nemčija, Avstrija) močno nazadoval zaradi intenzivnega gospodarjenja z gozdovi in izginjanja starih hrastov. V Sloveniji je njegova razširjenost slabo poznana.

 

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): hrastov brezščitkar* (Acmaeodera degener) - štiripikasti brezščitkar* (Acmaeodera quadrifasciatačrni brezščitkar* (Acmaeodera crinita).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti