Družina: peščene ose (Crabronidae: Philanthinae)

Red: kožekrilci (Hymenoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 8-13 mm (samica), 7-9 mm (samec)

Razširjenost: dokaj redko

Življenjski prostor: cvetoči travniki, porasle ruderalne površine, grmovne mejice, obronki gozdov

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Samica: telo je pretežno črno, fino hrapavo oz. drobno jamičasto. Glava je črna, z belima obočesnima črtastima lisama v frontalnem delu, večinoma sta še po dve belkasti piki na zatilnem delu ob očeh, ki so črne. Čeljusti so tanke, na bazalnem delu rumenkaste, sicer črne. Tipalnice imajo 13 členkov, v spodnji polovici (zagotovo pa po spodnji strani) so oranžnorumene, v zgornji polovici so črne. Oprsje je fino jamičasto hrapavo, ob straneh zelo rahlo trnato izbočeno, zaokroženo, v sprednjem delu večinoma ozko bledorumenkasto obrobljeno (večinoma je rob prekinjen). Ščitek (scutellum) je črn z belkasto črto oz. liso. Krila so prosojna, na apikalnem delu zatemnjena, s krepkim kostalnim delom, belo bazikosto in ozko pterostigmo. Zadek je ozko jajčast, v sprednjem delu zožen, črn, 2. do 5. segment imajo ozke, na sredini prekinjene, bledo rumene ali belkaste pasove. Noge so oranžne, le bazalni členki so črni, zadnje goleni so po robu kratko trnato nazobčane.

Samec: podoben je samici. Tipalnice so 12 členaste, večji del rumenkaste oz. oranžnorumene. Frontalni del glave je belkast, nadustna plošča (klipeus) je v spodnjem robu ozko rjavkasto obrobljena, oči so pogosto zelenkaste. Sprednji rob oprsja je večinoma belkast, tudi ščitek (scutellum) je večinoma v celoti belkast do bledo rumenkast. Pasovi na zadku so na 2. do 6. segmentu, zadnja dva sta navadno širša. Noge so večinoma rumene, pogosto s črnimi črtami na stegencih, bazalni členki so črni.

Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo od junija do septembra, aktivni so predvsem v sončnih in toplih dneh. Pogosto obiskujejo večje cvetove in socvetja kobulnic (Apiaceae) in nebinovk (Asteraceae), kjer se hranijo z nektarjem in pelodom. Samice izkopljejo rove v tla, kjer uredijo tudi zarodne kamrice. Kamrice založijo z omrtvičenimi rilčkarji (Curculionidae). Ličinke peskarice občasno parazitira zlata osa (Hedychrum chalybaeum).

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): belolična peskarica* (Cerceris albofasciata) - gladka peskarica* (Cerceris quinquefasciata).