Družina: vitke čebele (Halictidae)
Red: kožekrilci (Hymenoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 9-11 mm
Razširjenost: precej redko
Življenjski prostor: cvetoči travniki, topla grmovna mesta, ruderlane površine
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: pretežno črna s svetlimi pasovi na zadku in za rod značilno brazdo na koncu zadka. Glava je rahlo kvadratasta, po zgornji strani fino hrapava, gola, po sprednjem delu porasla s svetlimi dlakami, oči so ozko podolgaste. Tipalnice so temne, bazalni členek je izrazito podaljšan. Oprsje je temno, po zgornji strani fino hrapavo in golo, ob straneh poraslo z redkimi rjavkastimi dlakami (ne tako na gosto, kot pri zelo podobni rdečerjavi vitki čebeli* (Halictus rubicundus)). Krila so prosojna, krapko ožiljena, bazikosta je črna in krepka, pterostigma je ozka, črnorjava. Zadek je jajčast, črn, spodnji robovi segmentov so porasli s svetlimi, ozkimi pasovi dlačic (prva pasova sta na osrednjem delu razločno prekinjena, ostali so enoviti). Noge so temne, tudi zadnje goleni, porasle z rjavkastimi dlakami, predvsem zadnje goleni.
Vrsta sodi v kompleks H. simplex/compressus/langobardicus, ki so med seboj zelo podobne!
Samec: je nekoliko vitkejši od samice in bolj srebrnkast. Sprednji del glave je močno podaljšan naprej (močneje, kot pri rdečerjavi vitki čebeli*, a manj kot pri podobni dolgobradi vitki čebeli* (Halictus langobardicus)), porasel s svetlimi dlakami. Tipalnice so temne po zgornji strani, rjavkaste po spodnji strani, so drobnočlenaste, bazalni členki so le nekoliko podaljšani in le malo večji od ostalih. Oprsje je gosteje poraslo s svetlimi dlakami, predvsem ob straneh. Zadek je podaljšan, zelo vitek, ozko svetlo pasasto dlakav, podobno kot pri samici sta sprednja pasova prekinjena, a manj izrazito, segmenti so bolj grobo pikčasti. Noge so rumene, le setegnca so črna.
Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo nekje od maja do septembra, najprej se pojavijo samice, kasneje še samci. Samice med poletjem večinoma obiskujejo socvetja glavincev (Centaurea spp.), kasneje tudi grabljišč (Knautia spp.). Samice so večinoma samotarne, redkeje se združujejo v manjše skupine in podobno kot ostale vrste tega rodu izkopljejo rove v sončna tla. V rov izkopljejo še zarodne kamrice, ki jih zapolnijo z nektarjem in pelodom ter v vsako odložijo po eno jajčece. Vhod v kamrice in kasneje tudi glavni rov na koncu zadelajo. Prezimijo ličinke oz. bube.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): prekinjenopasasta vitka čebela* (Halictus simplex) - dolgobrada vitka čebela* (Halictus langobardicus) - rdečerjava vitka čebela* (Halictus rubicundus).
