Družina: kokljice (Lasiocampidae)
Red: metulji (Lepidoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 45-65 mm (razpon kril)
Razširjenost: precej pogosto
Življenjski prostor: gozdovi, logi, mejice, visoka travišča, močvirni predeli, trstičevja
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samec: krila so v mirovanju strehasto zložena vzdolž telesa, sprednja krila so zelo široka, na vrhu koničasta in spominjajo na list, zadnja krila pogosto segajo čez rob sprednjih kril. V osnovi so lisičje- do čokoladno rjava, v osrednjem delu nekoliko bolj rumenorjava (pri zloženih krilih je ta vzorec sedlast), z veliko belo piko v osrednjem delu ob kateri je pogosto še manjša pika, na bazalnem delu kril je manjša prečna črta, od spodnjega roba kril poteka poševna temna črta, ki se konča v konici kril. Obrobni del kril je večinoma izraziteje žilnat, zato krila v celoti delujejo na odmrl list. Zadnja krila so zaokrožena, z osrednjo prečno črto ter nekoliko manj izraznejšimi žilami. Tipalnice so široko peresaste.
Samica: podobna je samcu, je večja in nekoliko bolj rumenorjava do okrasta, tipalnice ima ozko glavničaste.
Obnašanje in razvoj: odrasli so nočno aktivni, pojavljajo se od konca junija do sredine avgusta. Po parjenju izležejo samice kupčke jajčec na gostiteljsko rastlino. Jajčeca so ovalna, belkasta s sivkastim vzorcem. Gosenice so zelo prepoznavne, v osnovi sivomodre, z rumenima ali oranžnima vzdolžnima črtama in črnimi lisami po hrbtu, ob straneh gosto porasle z daljšimi, svetlimi dlakami ter raztreseno porasle s togimi, rjavimi ščetinami. S staranjem postajajo nekoliko temnejše, lahko dosežejo velikost 7 do 8 cm. Zabubijo se nekje v juniju, pri čemer si ustvarijo rumenkast kokon, ki ga pritrdijo na bilke večjih trav ali šašev, s katerimi se hranijo. Najpogosteje so to navadni trst (Phragmites australis), pisana čužka (Phalaris arundinacea) in stožke (Molinia spp.).
Podobne vrste: slivova kokljica (Odonestis pruni).
