Družina: znoske (Megachilidae)

Red: kožekrilci (Hymenoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 12-18 mm

Razširjenost: precej redko

Življenjski prostor: cvetoči travniki, sončna mesta, grmovne mejice, v bližini lesenih starih stavb

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Samica: večji del je črna do črnorjava, z značilno rdečkasto ali rjavkasto dlakavo konico zadka. Glava je široka, črna, v sprednjem delu porasla z belkastimi dlakami, čelni del je rogat in široko konveksno štrli naprej, zato je od strani videti izrazito rogata, čeljustni del je nekoliko podaljšan. Oči so velike in ozko ovalne, olivnozelenkaste s temnimi lisami. Tipalnice so črne, bazalni členek je zelo dolg, ostali so drobni. Oprsje je široko, po zgornji strani neporaslo in grobo hrapavo, ob straneh poraslo s svetlimi dlakami. Krila so prosojna, krepko ožiljena, pterostigma je ozka in se v sprednjem delu podaljšuje v kostalni del, pod njo se nahajata 2 kubitalni celici. Zadek je širok, črn, predvsem ob straneh pogosto porasel s svetlejšimi pasovi dlak, ki pa lahko sčasoma odpadejo, zato je zadek pogosto gol, končni segment je porasel s kratkimi rdečkastimi ali rjavkastimi dlakami. Spodnja stran zadka je gosto porasla s svetlimi dlakami, ki imajo funkcijo zbiranja peloda. Noge so črne, zadnje goleni so porasle z rdečerjavimi dlakami.

Samec: v celoti je črnorjav in gosteje porasel predvsem z rjavkastimi dlakami. Pasovi na zadku so izrazitejši, konica zadka ni porasla z rdečkastimi oz. rjavkastimi dlakami, tudi spodnja stran zadka nima takih dlak kot samica. Tudi pri njemu je frontalni del konveksno rogato štrleč.

Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo od maja do septembra, aktivnejše so samice, ki v sončnih in toplih dneh nabirajo pelod na nebinovkah (Asteraceae). Pri tem pogosto držijo zadek dvignjen visoko v zrak. Samice same izdolbejo gnezda z zarodnimi kamricami v odmrli in trhel les, ki jih nato zapolnijo s pelodom in vanje odložijo posamična jajčeca. Kamrice ne oblagajo. V regiji je vrsta zelo redka, starejši podatki navajajo kot prvo najdbo za Slovenijo okolico Petišovcev (Gogala, 1995). Morda je vrsta le spregledana ali pa se je v zadnjih letih njen areal povečal proti vzhodu.

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): rdečerita tesarka* (Lithurgus chrysurus) - številne druge vrste iz te družine.