Splošno: vrsta je še pred kakimi 10 do 15 leti veljala za redkega gosta v Sloveniji, a se ponekod zadržuje večji del leta (npr. Škocjanski zatok, Ormoške lagune). Pojavljanje v Pomurju je verjetno (npr. okolica Muriše - Murska šuma). Zaenkrat v Sloveniji ne gnezdi, najbližje gnezdeče kolonije so na italijanski strani Tržaškega zaliva. Z uvajanjem velike pašne živine - vodnih bivolov v rezervatih, se je vrsta začela pojavljati nekoliko številčneje. Rade posedajo na hrbtih bivolov, kjer oprezajo za večjimi žuželkami, ki jih govedo prežene s tal. V glavnem so prilagojene za iskanje plena na kopnem, saj jim posebno prilagojen binokularni vid ne omogoča preciznega lova v vodi. Vrsta je dokaj družabna in se rada zadržuje v manjših skupinah.

Odrasli osebki: je manjša vrsta čaplje, ki je v celoti obarvana belo. Kljun je kratek, močan, rumen. Tudi vrat je dokaj kratek in tako širok kot glava. Noge so temne, umazano sivorumene. V času parjenja in gnezdenja postane perje na glavi, oprsju in delno tudi na perutih rožnato-oranžno, kljun pa postane izrazito oranžnorumen. Noge postanejo bolj rumene oz. mesnato rdeče. Samci so nekoliko večji od samic in imajo na hrbtu v času parjenje gostejšo perjanico. Mladi osebki so beli, njihov kljun je črn.

Gnezdenje in zarod: gnezdi v kolonijah, pogosto v družbi drugih čapelj in kormoranov, skoraj vedno kje v bližini večjih voda. Gnezdo si uredi na obrežnih drevesih, splete ga iz vejic, ki jih ureja samica, samec pa jih prinaša. Letno ima po 1 zarod, gnezditvena sezona lahko traja od aprila pa vse do oktobra. Samica v povprečju znese 3 do 4 bledo modrobelih jajc, ki jih s samcem izmenično vali nekje 23 dni. Mladiči so gnezdomci in zanje skrbita oba starša. V času 13 do 21 dni postanejo v celoti operjeni. Po dobrih dveh tednih nato začnejo zapuščati gnezdo in po 45. dneh se popolnoma osamosvojijo.

Oglašanje: oglaša se v kolonijah in sicer potiho "rik-rak", sicer je večinoma tiho.

Podobne vrste: čopasta čaplja (Ardeola ralloides) - mala bela čaplja (Egretta alba).