Družina: znoske (Megachilidae)

Red: kožekrilci (Hymenoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 9-11 mm

Razširjenost: zelo redko

Življenjski prostor: cvetoči travniki, obronki mejic, sončna in topla mesta

Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena

Varstveni status vrste: redka vrsta

Prepoznavanje

Samica: majhna in dokaj krepka, pretežno črno obarvana, s prepoznavnimi kratkimi svetlimi pasovi na zadku, ki so razločno prekinjeni. Glava je dokaj velika in široka, hrapava, črna, v sprednjem delu porasla z belimi dlakami, čeljusti so krepke, s po 5 zobci in razločnim robom za rezanje. Tipalnice so temne, sestavljene iz 12 členkov. Oprsje je krepko, hrapavo, črno, ob straneh gosto poraslo s svetlimi dlakami, po zgornjem delu golo. Krila so prosojna, krepko ožiljena, z 2 kubitalnima celicama, ki se nahajata pod ozko, temno pterostigmo. Zadek je dokaj širok, črn, ob straneh porasel s 5 pasovi belkastih dlačic, ki so med seboj razločno prekinjeni, le zadnji je večinoma sklenjen in neprekinjen. Trebušna stran zadka je porasla z oranžnorjavimi dlakami (košek). Noge so črne, zadnje goleni so porasle z rjavkastimi dlakami.

Samec: zelo je podoben drugim samcem tega podrodu Megachile. Čeljusti imajo po 3 zobce. Trebušna stran zadka je porasla s svetlimi dlakami, ki niso tako goste kot pri samici. Zadnje goleni niso porasle z rjavkastimi dlakami, večinoma so noge manj odlakane kot pri samici.

Obnašanje in razvoj: vrsta je v Sloveniji dokaj redka in se pretežno pojavlja na kraških predelih JZ Slovenije, predvsem na Visokem Krasu. V notranjosti se pojavlja verjetno le lokalno in v majhnih populacijah (tudi v drugih delih vzhodne Evrope je precej redka). Vrsta ima bolj mediteransko razširjenost in se morda proti V širi zaradi višjih letnih temperatur. Odrasli osebki se pojavljajo od maja do septembra in so polilektični - obiskujejo cvetove različnih rastlin, posebej nebinovk (Asteraceae), metuljnic (Fabaceae), grabljišč (Knautia spp.), krvenk (Lythrum spp.), ipd. Samice nabirajo pelod s trebušnim delom zadka, ki ga pogosto držijo visoko v zrak. Gnezda uredijo med razpokami skal ali med kamni, morda tudi v tleh na bolj eksponiranih mestih. Zarodne kamrice obložijo s koščki listov in jih zapolnijo z nektarjem in pelodom, nato vanje izležejo po  eno jajčece. Ličinke se hranijo do pozne jeseni, ko se zabubijo. Odrasli se izležejo naslednjo pomlad.

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): koničasta listorezka* (Megachile apicalis) - svetlopasasta listorezka* (Megachile albisecta) - bledikava listorezka* (Megachile concinna).