Družina: peščene ose* (Crabronidae: Crabroninae)

Red: kožekrilci (Hymenoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 7-10.5 mm (samica), 6-8.5 mm (samec)

Razširjenost: redko do lokalno

Življenjski prostor: mejice, grmovna mesta, obronki travnikov, peščena mesta, ruderalne površine

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Samica: telo je pretežno črno z značilnimi rumenimi lisami na zadku, pojavljajo se tudi črni osebki. Od drugih podobnih vrst tega rodu se loči po rumenih lisah na stranskem delu zadka, ki jih je navadno 6 (redkeje manj ali več), pogosto je še na konici zadka rumena lisa. Glava je velika, kvadratasta, porasla s finimi, drobnimi, svetlimi dlačicami, nadustna ploščica (klipeus) je temna, čeljusti so ozke, srpaste, rdečerjave s črno konico. Značilno za vrsto je zobčast izrastek na spodnjem delu zunanjega roba ovratnega (okcipitalnega) predela glave. Tipalnice so črne. Na sprednjem delu oprsja sta večinoma ozki rumeni črti, rumena črta/lisa je tudi na ščitku (scutellum). Krila so porsojna, z ozko, temno pterostigmo. Zadek je v sprednjem delu pecljato zožen, sicer kijasto jajčast. Noge so krepke, stegenca so črna, goleni so pretežno rumene, le zadnje goleni so na spodnjem delu črne, po zunanji strani porasle s kratkimi trni in z dolgim, apikalnim trnom, stopalca so rumenkasta, končni členek je črnikast, zadnja stopalca so prav tako večji del temna.

Samec: podoben je samici, večinoma ima po 4 večje rumene lise na zadku, redko so prisotne še manjše rumene lise.

Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo od sredine maja oz. zgodnjega junija vse do sredine oktobre. Večinoma se zadržujejo na toplih in sončnih mestih, pogosto tam, kjer so peščena in razgaljena tla. Samci pogosto obiskujejo socvetja kobulnic in drugih večjih rastlin, kjer se hranijo z nektarjem, radi pa posedajo tudi po listih dreves in grmov. Oplojene samice izkopajo rove v peščena tla, pogosto v bližini drugih čebel samotark. Kamrice zapolnijo z različnim omrtvičenim plenom, kot so manjši in srednje veliki dvokrilci (Diptera), odrasle mladoletnice (Trichoptera) in metulji (Lepidoptera), s katerim se nato hrani ličinka dokler se ne zabubi. Letno lahko imajo do dve generaciji.

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): kopačica pohajkovalka* (Crossocerus vagabundus) - vrste iz rodu kvadratoglavka* (Ectemnius).