Družina: neprave sovke (Erebidae: Arctiinae)
Red: metulji (Lepidoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 30-35 mm (razpon kril)
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: listnati in mešani gozdovi, mejice, parki, travniki, grmovna mesta
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: krila so trikotna, v mirovanju rahlo strehasto zložena čez telo. Sprednja krila so po zgornji strani čokoladno rjava z rahlo cimetastim oz. rdečkastim pridihom, vidno ožiljena, večinoma z eno večjo in eno manjšo črno piko v osrednjem (postdiskalnem) delu (redko manjša pika tudi manjka), zgornji rob kril je pogosto nekoliko izrazitejši. Zadnja krila so karminsko- do rožnatordeča, s širokim črnim pasom v spodnjem, obrobnem delu, ki ga pogosto tvorijo med seboj razmaknjene večje lise, večinoma pa tudi z dvema črnima pikama v postdiskalnem predelu kri. Pri samčkih je del zadnjih kril pogosto črnikast ali rjavkast. Telo je dokaj čokato, tipalnice so nitaste, oprsje je poraslo z rjavimi dlakami, zadek je pri samicah ob zrelosti jjačec močno napihnjen, porasel z rdečkastimi dlakami in osrednjim črnim vzdolžnim pasom, ob straneh posejan s serijo črnih pik in nekoliko bolj rumenkast. Noge so temne, stegenca so porasla z rdečkastimi dlakami.
Obnašanje in razvoj: odrasli so nočno aktivni in se pojavljajo v dveh generacijah letno, prva leta od aprila do junija, druga se pojavi v avgustu in septembru. Med parjenjem, ki poteka tudi čez dan, ostaneta partnerja dlje časa skupaj in se pogosto skrivata med travno rušo. Starejše gosenice so sivo- ali rumenorjave, gosto porasle s šopi togih, dolgih in štrlečih ščetin, ki se hitro odlomijo in lahko povzročijo srbenje na koži. Glava je črna, gola. Mlade gosenice so sive, z osrednjo hrbtno rumeno črto, obstranskimi črnimi bradavicami iz katerih izraščajo ščetine ter posejane z bočnimi rumeno-črnimi bradavicami, iz katerih prav tako izraščajo ščetine. Prehranjujejo se z različnimi lesnatimi in zelnatimi rastlinami, med drugim z vrbami (Salix spp.), dresnovkami (Polygonaceae), vresovkami (Ericaceae), deteljami (Trifolium spp.) in robidami (Rubus spp.). Ličinke pogosto parazitirajo nekatere goseničarke (Tachinidae), kot je npr. planjavska črtasta goseničarka (Carcelia lucorum).
Podobne vrste: rumeno-črna črninarka (Epatolmis luctifera).