Družina: činklje (Cobitidae)
Red: ostrižnjaki (Cypriniformes)
Razred: žarkoplavutarice (Actinopterigyii)
Velikost: 8-10 (14) cm
Razširjenost: raztreseno do lokalno
Življenjski prostor: različni vodotoki z muljastim dnom, mrtvice, mlake, manjše gramoznice
Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena
Varstveni status vrste: ranljiva vrsta, Natura 2000 vrsta
Opis: odrasli osebki imajo podolgasto (kačasto) telo, ki je bočno stisnjeno, poraslo z drobnimi luskami, dokaj sluzasto, večinoma bledo rumenkasto ali rahlo rjavkasto, posuto s pegami. Glava je kratka, bočno stisnjena, s podstojnimi usti in tremi pari kratkih brkatih izrastkov. Čez oko do zgornje ustnice poteka temna linija, pod očesom je v posebni gubi skrit dvovejnat trn. Vzdolž hrbta in bočne strani potekajo pasovi med seboj prekinjenih temnih peg, ki jih je nekje od 10 do 20 (lahko so krožne ali kvadrataste oblike) in so nameščene v podolžni osi pod pobočnico. Hrbtna plavut je prosojna in temno pikasta, nameščena nekje na sredini telesa, tudi trebušne plavuti so nameščene na sredini telesa (razdalja med bazalnim delom prsnih in trebušnih plavuti je krajša kot je trikratna dolžina prsne plavuti). Na zgornjem delu baze repne plavuti je izrazitejša temna pokončna pega (značilna za vrsto!), sama plavut je prosojna in progasta.
Včasih se od zelo podobne velike nežice (Cobitis elongata) le stežka loči, je pa slednja redkejša.
Obnašanje in razvoj: spolno zrelost doseže v 2. letu starosti. Drsti se od aprila do junija na peščenem dnu ali med vodnim rastlinjem, kjer samica odloži ikre na vodne rastline ali na potopljene korenine dreves oz. odmrle vejice. Čez dan se večinoma skriva vkopana v pesek ali mulj, pri čemer se pogosto vkoplje pokončno. Hrani se z manjšimi vodnimi nevretenčarji in rastlinskimi ostanki, ki jih pobira po dnu. V večjem delu Evrope je vrsta močno ogrožena zaradi izginjanja in onesnaževanja naravnih habitatov.
Podobne vrste: velika nežica (Cobitis elongata) - činklja (Cobitis elongata) - zlata nežica (Sabajenewia balcanica).