Črna bojevniška muha (Hermetia illucens)

  • Domov
  • Črna bojevniška muha

Družina: bojevniške muhe (Stratiomyidae)

Red: dvokrilci (Diptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 14-16 mm

Razširjenost: raztreseno

Življenjski prostor: svetli logi, ruderalne površine, kompostniki, gnojišča

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Odrasli osebki: dokaj veliki, kovinsko bleščeče črno obarvani z modrim ali zelenkastim odtenkom. Glava je dokaj velika, širša od oprsja, črna, oči so prav tako velike, mavrično črno modro zeleno pasaste, gole. Tipalnice so zelo dolge, skoraj kot oprsje, na bazi dlakave, končni segment je rahlo sploščen. Pod tipalnicami se nahajata dva majhna grebenčka. Oprsje je ozko kvadratasto, zelo na kratko poraslo s svetlimi dlakami, sčasoma ogoli, črnorjavo, pogosto neizrazito vzdolžno pasasto. Krila so ozko podolgasta, segajo čez zadek, rahlo zatemnjena in krepko ožiljena. Zadek je ozko valjast, proti koncu se zoži in je nekoliko sploščen, v celoti je temen, le 2. segment je bledikast in prosojen, z osrednjo črno linijo (zato je od daleč videti, kot da bi bil zadek močno zožen). Noge so dokaj dolge in vitke, stegenca in goleni so črne, stopalca so bledikasta.

 

Obnašanje in razvoj: tujerodna vrsta, ki izvira iz Severne Amerike in je v Sloveniji prvič zabeležena v letu 2009. Odrasli se pojavljajo od aprila do oktobra, večinoma se zadržujejo na listih dreves, v podrasti in na cvetovih različnih rastlin, kjer ližejo nektar. Po obarvanosti spominjajo na nekatere večje ose, kot je Trypoxylon politum (mimikrija), vendar so popolnoma nenevarne. Samice izležejo nekje med 200 in 600 jajčec v organsko bogata tla, kompost ali v bližino razpadajočega organskega odpada, tudi mrhovine. Ličinke se ob primerni temperaturi izležejo že po 4 dneh. Hranijo se z razpadajočim organskim materialom in so zato z vidika dekompozicije organskih snovi izjemno pomembne. Zaradi tega je vrsto začel človek uporabljati tudi v kompostnikih, na gnojiščih in drugih organskih odlagališčih in jo s tem razširil tudi v druge dele sveta. Sedaj je vrsta kozmopolitska. Ponekod so predvsem ličinke konkurenčne nekaterim avtohtonim vrstam dvokrilcev, katerih ličinke živijo v podobnih razmerah.

 

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): pri nas jih skorajda ni.

 




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti