Družina: vitke čebele (Halictidae)
Red: kožekrilci (Hymenoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 4-15 mm
Razširjenost: večina vrst je redkih, le nekatere imajo splošno razširjenost
Življenjski prostor: svetli logi, travniki, peščena in sončna mesta, jase, ruderalne površine
Ogroženost vrste: mnoge vrste so zelo ogrožene
Varstveni status vrste: nekatere vrste so redke in ranljive
Vrste znotraj tega rodu so izjemno težavne za določanje, prepoznavanje do vrste na terenu ni možno, še posebej pri samicah!
Splošne značilnosti: glava, oprsje in noge so večinoma črne, zadek je valjast, jajčast ali okroglast in je večinoma živo rjavo- ali oranžnordeč, le zadnji del (1 do 2 segmenta) je lahko tudi črn. Glava je dokaj široka, nekoliko kvadratasta ali ovalna, pogosto fino ali grobo jamičasta, s tremi očesci na temenu, pri samcih je frontalni del pogosto porasel s svetlimi dlakami. Čeljusti so ozke, upognjene, pogosto z drobnim zobcem na notranji strani (oblika in strukture na čeljustih so pomemben določevalni znak), nadustna ploščica (klipeus) je na spodnjem robu ravna ali rahlo valovita do nazobčana (pomemben določevalni znak). Tipalnice so pri samicah rahlo betičaste in nekoliko upognjene, črne, bazalni členek je močno podaljšan, 2. členek je zelo kratek, ostali flagelomeri (drobni členki) so pri večini vrst tako dolgi kot so široki. Pri samcih so členki tipalnic pogosto rahlo odebeljeni, zato so tipalnice valovite ali topo nazobčane. Oprsje je pogosto dokaj široko, gladko ali fino jamičasto do grobo jamičasto, večinoma golo, le pri nekaterih vrstah gosteje poraslo s svetlimi dlakami (nekoliko bolj pri samcih), zadnji del (propodeum) je pogosto naguban ali gredljasto strukturiran (pri nekaterih vrstah je pomemben določevalni znak). Krila so pri večini vrst rahlo zatemnjena, sicer prosojna, dobro ožiljena in z drobno pterostigmo, ki je temna ali rumenkasta. Zadek je pri samicah nekoliko bolj nabrekel, pri samcih bolj podolgast in rebričast, pri večini vrst je živo rdeč, pri samcih so pogosto sprednji segmenti črni, le redko v celoti črni, pri samicah je zadek pogosto na koncu (zadnji segment ali zadnja dva segmenta) črn, večinoma gladek ali drobno jamičast, le redko grobo jamičast, pičlo porasel z dlakami. Noge so črne, prileglo svetlo dlakave (brez koška - korbikula pri samicah), stegenca so na koncu rahlo razširjena.
Obnašanje in razvoj: vse vrste so kleptoparazitske, kar pomeni, da samice izlegajo jajčeca v gnezda drugih vrst čebel samotark, najpogosteje so to predstavnice drugih vitkih čebel (rodova Lasioglossum in Halictus), redkeje peščinske čebele (Andrenidae). Pri večini vrst prezimijo oplojene samice, ki spomladi aktivno iščejo gnezda gostiteljev (večinoma iščejo v peščena tla vkopana gnezda), v katera nato izležejo posamična jajčeca. Pri tem so lahko zelo agresivne in če v gnezdu naletijo na gostiteljsko samico, jo lahko tudi ubijejo. Prav tako pri večini vrst samice uničijo gostiteljeva jajčeca in mlade ličinke. Njihove ličinke se nato hranijo z obstoječo zalogo hrane v gnezdih. Odrasli nove generacije se navadno pojavljajo med junijem in avgustom. Odrasli se hranijo z nektarjem različnih vrst rastlin. Samci večine vrst ne prezimijo, ampak po parjenju navadno poginejo do jeseni, oplojene samice se vkopljejo v mehka, pogosto peščena tla, kjer prezimijo.
Podobne skupine/rodovi: nekatere ose grebače (Sphecidae) - nekateri predstavniki pripotnih os (Pompilidae).
V srednji Evropi je zabeleženih okrog 30 vrst, od tega se v Sloveniji pojavlja nekje 20 vrst, verjetno več. Za regijo je premalo znanih podatkov o pojavljanju vrst, morda se lokalno in redko pojavljajo sledeče: S. albilabris - S. alternatu - S. crassus - S. ephippius - S. ferruginatus - S. miniatus (skupina) - S. puncticeps - S. spinulosus.
