Družina: goseničarke (Tachinidae: Exoristinae)

Red: dvokrilci (Diptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 8-12 mm

Razširjenost: redko, lokalno

Življenjski prostor: listnati gozdovi, gozdni obronki, travniki

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: zelo težko se ločijo od ostalih črtastih goseničark* (Carcelia spp.). Glava je v frontalnem delu svetla, 0.82- do 0.92-krat tako široka kot je širina očesa pri samcih in 0.9- do 1-krat tako široka kot širina očesa pri samicah. Lica so porasla z dlakami. Palpi so rumenkasti, enostavni. Srednje in spodnje ščetine na zatilnem delu glave (postokularne ščetine) so svetle, zgornje so črne. Tipalnice so na vrhu betičasto podaljšane, sivkaste, ariste so nitaste, enostavne, vsaj nekje do 2/5 enakomerno cilindrično odebeljene, nato se močno zožijo. Oprsje je večinoma črnosivo poprhnjeno, vzdolžno progasto, humeralni predel je temen, ob stranskem robu svetel, porasel s po 3 do 4 ščetinami. Ščitek (scutellum) je večji del rdečerjav do rumenkast, apikalni ščetini sta vodoravno štrleči, približno tako dolgi kot ščitek in nekoliko daljši od subapikalnih ščetin. Krila so prosojna, v bazalnem delu rumenkasta, bazikosta je temnorjava ali svetla, prečna žila m-cu je valovita, osrednja žila (m) je skoraj pravokotno upognjena in se ne stika z R₄₊₅ žilo. Zadek je valjast, večji del enakomerno sivkasto poprhnjen, brez rjavkastih ali rdečkastih lis, zadnji del je gosteje porasel s togimi, štrlečimi ščetinami, konica zadka je črna, diskalne (osrednje) ščetine na 3. segmentu večinoma niso razvite. Noge so večinoma črne, redkeje črnorjave, porasle s ščetinami, osrednja golen ima po 2 anterodorzalni ščetini.

Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo nekje od maja do septembra v eni generaciji. Zadržujejo se na socvetjih nebinovk (Asteraceae) in kobulnic (Apiaceae), kjer ližejo nektar. Vrsta parazitira v glavnem na gosenicah hrastove sprevodnice (Thaumetopoea processionea), redkeje na gosenicah borove sprevodnice (Thaumetopoea pityocampa). Samice aktivno iščejo "gnezda" gostiteljic, nato na posamične gosenice izležejo jajčeca. Mlade ličinke nato predrejo hitin gosenice in se zažrejo v njeno telo, dokler je sčasoma v celoti ne požrejo. Nato se zabubijo in verjetno tudi prezimijo.

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): planjavska črtarka* (Carcelia lucorum) - prsteničarkina črtarka* (Carcelia gnava) - vrste iz rodu Linnaemya, Phryxe, ipd.