Družina: peščene ose* (Crabronidae: Crabroninae)
Red: kožekrilci (Hymenoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 4-8 mm
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: sončne in razgaljene površine, ruderalne površine, gozdni robovi, obronki vinogradov
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: telo je črno, mestoma fino hrapavo. Glava je dokaj široka, zelo drobno in fino jamičasta, gladka, očesca (ocelli) so nameščena na temenu v širokem in topem trikotniku, čeljusti so ozke, črne. Tipalnice so nekje tako dolge kot je dolžina glave, bazalni členek je pecljato podaljšan, v celoti črn, flegelomere so drobne, črne. Oprsje je dokaj široko, rahlo dvignjeno, pretežno gladko ali z neizrazito, plitvo osrednjo brazdo, na sprednjem delo ostrorobo in ob straneh s kratkima, štrlečima trnoma, brez rumenih lis. Krila so rahlo zatemnjena, dobro ožiljena, pterostigma je drobna, pritrjališče je rahlo rumenkasto, bazalni del kril je rahlo rjavkast. Zadek je ozko valjast, v sprednjem delu zožen, v spodnjem delu koničast, večinoma v celoti bleščeče črn, včasih so spodnji robovi segmentov ozko in na redko porasli s svetlejšimi dlakami, ki ne tvorijo izrazitih pasov. Noge so črne, sprednje goleni so večinoma ozko rumeno progaste, osrednje in zadnje goleni so na bazalnem delu prav tako rumenkaste ali belkaste, sicer črne.
Samec: podoben je samici, le da so pri njem noge večji del rumene (stegenca so večinoma črna), bazalni segmenti stopalc srednjih nog so močno reducirani in dlakavi, služijo za oprijemanje samice v času parjenja. Bazalni členek tipalnic je prav tako večinoma rumen, rumen je tudi sprednji rob oprsja. Ustni ščitek (klipeus) je svetel, čeljusti so črne. So tudi manjši od samic (nekje 4 do 7 mm).
Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo nekje od srede maja do septembra. Obiskujejo cvetove, kjer se hranijo s pelodom in nektarjem. Samice izkopljejo gnezda (rove) v peščena, pa tudi bolj trdna tla, navadno na sončnih in odprtih mestih (celo na rob makadamskih poti in kolovozov). Vhod v rov je večinoma obdan z izkopanimi zrnci peska oz. zemlje v obliki vulkanskega kraterja. Pogosto po več samic izkoplje gnezda v manjših kolonijah. Osrednji rov v gnezdo je lahko tudi do 20 cm dolg, na koncu rova izkopljejo po več stranskih kamric, ki jih zapolnijo z različnim omrtvičenim plenom, v glavnem z manjšimi stenicami (npr. Miridae) in raznimi muhami. V vsako celico nato izležejo po eno jajčece, vhod v gnezdo pa zadelajo. Prezimijo večinoma kot ličinke.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): pritlikava peskokopka* (Lindenius pygmaeus) - Panzerjeva peskokopka* (Lindenius panzeri) - vrste rodu Pemphredon.
