Družina: pižmičevke (Adoxaceae) / bezgovke (Sambucaceae)

Red: ščetičevci (Dipsacales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 3-7 m

Razširjenost: zelo pogosto

Življenjski prostor: gozdovi in mejice z veliko dušika v tleh, ruderalne površine, ob hišah

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: močno razrasel grm s hrapavim, svetlo sivkastim lubjem, ki ga prekrivajo številne obokane luknjice (lenticele). Veje zelo lomljive, zapolnjene s svetlim, gobastim strženom, ki s staranjem propade, zato so stare veje votle. Listi so 1-krat pernato sestavljeni iz dveh ali treh parov segmentov, nasprotno razvrščeni, razvijejo se na mladih (zelnatih) poganjkih, izrazito neprijetnega vonja. Listni segmenti suličasti do eliptično jajčasti, po robu fino nazobčani, kratko pecljati, 5-12 cm dolgi. Cvetovi  drobni, beli, 4- ali 5-števni, zgoščeni v gostocvetna, ovršna, kobulasta socvetja, prijetno dehteči. Plodovi so sočne, koščičaste, črno bleščeče jagode.

Posebnosti: cvetovi in plodovi se nabirajo za pripravo sadnih sokov, čajev in marmelad (vsebujejo veliko C vitamina). Mladi deli in nezreli plodovi so rahlo strupeni! Bezeg je dober pokazatelj visoke prisotnosti dušika v tleh (nitrofilna vrsta).

Podobne vrste: divji bezeg (Sambucus racemosa) - smrdljivi bezeg (Sambucus ebulus).