Družina: križnice (Brassicaceae)
Red: križničevci (Brassicales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 10-60 cm
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: vlažni in zamočvirjeni travniki, vlažni logi, tudi po parkih, mejice in cestni jarki
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: steblo pokončno, golo, enostavno ali v zgornjem delu razraslo, pri dnu z listno rozeto, sicer premenjalno olistano. Pritlični listi 1-krat pernato sestavljeni iz jajčastih do skoraj okroglih, celorobih do neenakomerno, plitvo nazobčanih segmentov in z mnogo večjim, končnim segmentom. Stebelni listi sedeči, 1-krat pernato sestavljeni iz ozkih, črtalastih, med seboj enakih rogljev. Cvetovi beli do rahlo rožnati, 4-števni, s škrlatno obarvanimi žilami, združeni v ovršna grozdasta socvetja. Prašnice na prašnikih rumene. Plod je ozka, podolgovata, pokončna glavica (lusk).
V Sloveniji se pojavljajo tri, med seboj zelo podobne podvrste: tipska podvrsta pratensis (stranski listni roglji stebelnih listov rahlo upognjeni navzgor), podvrsta matthioli (stranski listni roglji stebelnih listov rahlo upognjeni navzdol, venčni listi široki 2.5-5.5 mm) in podvrsta majovskii (stranski listni roglji stebelnih listov rahlo upognjeni navzdol, venčni listi široki 5.5-12.5 mm).
Posebnosti: pogosto se v zgodnji spomladi razrašča v velikem številu po travnikih, ko še travna ruša ni visoka, zato se taki travniki navidezno "penijo". Ponekod jo gojijo kot okrasno rastlino. Mladi listi in pognajki so primerni za solate.
Podobne vrste: grenka penuša (Cardamine amara) - gozdna penuša (Cardamine flexuosa).
