Družina: bobri (Castoridae)
Red: glodavci (Rodentia)
Razred: sesalci (Mammalia)
Velikost: 80-100 cm (telo); 25-50 cm (rep)
Razširjenost: v Sloveniji je bil iztrebljen; ponovna naselitev po letu 1998 iz Hrvaške in Avstrije; dandanes se precej hitro širi po raznih vodotokih po celi Sloveniji
Življenjski prostor: stoječe vode, potoki, ob rekah, ribniki
Ogroženost vrste: s ponovno naselitvijo se tudi populacije v Sloveniji večajo
Varstveni status vrste: izumrla/prizadeta; Natura 2000 vrsta
Odrasli osebki: zelo velika in dobro poznana žival, največji glodavec v Evraziji. Samec in samica sta si precej podobna in ju je praktično nemogoče razlikovati. Kožuh je rjave barve, zelo gost (čez 25.000 dlak/ cm2), pokriva celotno telo, razen močno sploščenega repa, ki je veslast in skoraj v celoti gol, luskast. Glava je dokaj kratka, čokata, oči so drobne, nameščene visoko, nosni predel je nekoliko temnejši, neporasel z dlako, uhlji so vidni, vendar majhni. Sekalci so zelo močni, rdečerjavi, vendar se le redko vidijo iz gobčka, nenehno se obnavljajo. Prednje noge so krajše od zadnjih, med njihovimi prsti ni plavalne kožice, zadnje noge so precej močne, med njihovimi prsti je razvita plavalna kožica. Bober ima nadtrtično žlezo, iz katere izloča posebne snovi za oskrbo dlake in označevanja teritorija.
Obnašanje: je pretežno nočna žival, ki je pogosto aktivna tudi čez dan, še posebej v zimskem času, živi pa v neposredni bližini vode. Bober ne hibernira, vendar je v zimskem času manj aktiven. Znan je predvsem po značilnem obžiranju in podiranju dreves, saj se pozimi v glavnem prehranjuje z lubjem dreves (vrbe, topoli, vendar se loti tudi bolj trdolesnih listavcev), sicer pa z različnimi rastlinskimi deli (npr. stebla rogoza, koruze...). zelo znan pa je tudi po izgradnji bobrišč in jezov. Ker ima zelo močne in obnovljive prednje sekalce, lahko obgrize zelo debela drevesa. Vzorec na takih drevesih spominja na "peščeno uro", zelo dobro pa so vidni tudi sledovi zob. Bober lahko hodi po zadnjih nogah in s sprednjimi nogami prenaša razen material. Iz vej in blata si uredi dobro vidno bobrišče, ki je lahko tudi po več metrov veliko, lahko pa si skoplje brlog v nabrežino. Vhod v brlog je pod vodo, medtem ko je sam brlog dvignjen nad gladino vode. Samec in samica si navadno ostaneta zvesta do konca življenja, meje njunega teritorija se zelo redko spremenijo (tudi če se živali v nekem teritoriju zamenjajo, meje navadno ostanejo enake). Samica skoti po 2-6 mladičev na leto, ki postanejo spolno zreli nekje po 2-3 letih, pogosto nekateri ostanejo v razširjeni družini. V naših krajih -razen človeka - nima naravnih plenilcev.
Podobne vrste: nutrija (Myocastor coypus) - pižmovka (Ondatra zibethicus).
