Družina: vijoličevke (Violaceae)
Red: malpigijevke (Malpighiales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 5-25 cm
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: svetli gozdovi, mejice, gozdni obronki, parki, sadovnjaki, pokopališča
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: trajnica, s šopasto razraslo listno rozeto in dolgimi, stranskimi korenikami. Vsi listi v pritlični listni rozeti, suličasto srčasti, dolgopecljati, gosto štrleče dlakavi, po robu plitvo in topo nazobčani, večinoma dolgo koničasti. Prilisti so ozko črtalasti, koničasti, dlakavi, šibko resasti. Cvetovi na neolistanih, zelo dolgih pecljih, ki so štrleče dlakavi, modri ali svetlovijoličasti, brez vonja, okrog 1 cm veliki, s svetlo ostrogo, ki je nekoliko navzgor uvihana. Čašni listi so široko jajčasti, topo zaokroženi, s kratkimi, skoraj kvadratastimi priveski. Plod je glavica, ki je porasla s štrlečimi dlakami.
Posebnosti: zelo atraktivna rastlina, ki jo pogosto sadijo po vrtovih. Od zelo podobne hribske vijolice (Viola collina) jo ločimo po nedišečih cvetovih, bolj koničastih listih in širokih čašnih listih.
Podobne vrste: hribska vijolica (Viola collina) - dišeča vijolica (Viola odorata).
