Družina: vrani (Corvidae)
Red: pevci (Passeriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 32-35 cm; razpon kril 54-58 cm
Razširjenost: zelo pogosta vrsta
Življenjski prostor: različni tipi gozdov, parki
Ogroženost vrste: ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Splošno: dokaj družabna ptica, ki se združuje v manjše "tolpe". Izjemno plaha in pozorna ptica, ki velja za "ptičjega policaja", saj s svojim glasnim kričanjem "kreee" opozori druge ptiče na bližino vsiljivca. Velikokrat lahko opazimo odrasle osebke, ki se "kopajo" na mravljiščih. Vedenje še ni v celoti pojasnjeno, vendar najverjetneje služi zatiranju zajedalcev v perju, saj razdražene mravlje ptiča poškropijo s kislino in na tak način uničijo zajedalce. Shranjuje tudi velike količine želoda in žira za ozimnico, zato velja tudi za "ptičjega gozdarja". Pri nas je stalnica, vendar se lahko ob mrzlih zimah severne populacije pomaknejo bolj na jug.
Odrasli: perje je zelo barvito, najbolj prepoznavna je po sinjemodrih, črno progastih krovnih peresih v perutih. Glava, hrbet, prsi in trebuh nežno rožnatorjave barve. Na temenu ima črnoprogasto perje, ki ga v razburjenju lahko tudi dvigne kot perjanico. Od močnega, temnejšega kljuna poteka črn brk, ki loči svetlo grlo od rjavkaste glave. Hrbet nekoliko bolj sivkasto umazan. Peruti pretežno črne z velikim belim zrcalom in belimi lisami ter modrimi krovci. Trtica in podrepni del bela. Rep črn, dokaj dolg. Noge rožnato rjave.
Gnezdenje in zarod: gnezdo si zgradi iz vejevja visoko v drevesih. Letno ima po 1 zarod. Samica znese 5-6 umazano zelenih do modrozelenih, lisastih jajc, ki jih valita oba starša od 16 do 18 dni. Gnezdomni mladiči zapustijo gnezdo nekje po treh tednih. Mladiči so v kolonijah izjemno glasni in povzročajo lahko neverjeten trušč. Mladostni osebki se od odraslih ločijo po skoraj enotno črnem kljunu ter šopom črnega puha na bazi nosnic.
Oglašanje: opozorilni in glasno kričeč "kreeh", pogosto tudi pritajeno, komaj zaznavno piskajoče oglašanje. Pogosto posnema tudi druge ptice, predvsem kanjo s "kii-jeh".
Podobne vrste: pri nas jih ni - nekateri jo zamenjujejo s srako (Pica pica).
