Družina: golobi (Columbidae)
Red: golobi (Columbiformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 29-35 cm; razpon kril 60-68 cm
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: večinoma naselja, predvsem stare stavbe, cerkve, včasih tudi parki in gozdovi
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Splošno: spada med najpogostejše mestne ptice, ponekod predstavlja pravo nadlogo in enega pomembnejših prenašalcev bolezni ter parazitov. Izvorno je nastal s selekcijo iz skalnega goloba (Columba livia), vendar je že zgodaj pobegnil iz ujetništva in se naturaliziral po naseljih in predvsem v velikh mestih, kjer se lahko združuje v izjemno velike jate. V preteklosti so ga gojili kot goloba pismonošo, ponekod tudi za prehrano, dandanes ima zgolj razstavno vrednost kot zelo variabilna pasma domačega goloba. Pogosto se prehranjuje na njivah.
Odrasli osebki: zelo so variabilno obarvani, najpogosteje prevladuje sivo obarvano perje s temnejšimi vzorci, posebej glava in hrbtišče sta temnejša. Na vratu se na obeh straneh nahaja bleščeče zelena lisa, oprsje je pogosto bleščeče vijoličasto nadahnjeno. Spodnja stran kril je svetlejša, s temno obrobo. Je zelo hiter letalec in v zraku zelo dobro manevrira.
Obstajajo številne gojene oblike, med njimi tudi "golob pismonoša".
Gnezdenje in zarod: gnezdo si uredi na podstrešjih stavb ali v nišah opuščenih stavbah, tudi v cerkvenih zvonikih in je zelo preprosto, spleteno iz vejic ter drugega materiala, pogosto tudi iz plastičnih kosov. Letno ima lahko po več kot 6 zarodov. Samica naenkrat znese po 2 beli, bleščeči jajci, ki ju vali do 17 dni. Mladiči so gnezdomci, poletijo nekje po 30. dneh. Zanje skrbita oba starša. Ker je gnezdo urejeno precej malomarno in je pogosto v utesnjenih prostorih, so pri mladičih zelo pogoste deformacije prstov in nog.
Oglašanje: prepoznavno in značilno gruljenje, "gru-ruu" ali "drruoo-u".
Podobne vrste: skalni golob (Columba livia) - grivar (Columba palumbus) - duplar (Columba oenas).
