Beloprsi (vzhodni) jež (Erinaceus concolor/ Erinaceus romanicus)

  • Domov
  • Beloprsi (vzhodni) jež

Družina: ježi (Erinaceidae)

Red: žužkojedi (Eulipotyphla = Insectivora)

Razred: sesalci (Mammalia)

Velikost: 20-28 cm

Razširjenost: pogosto

Življenjski prostor: mejice, parki, gozdovi, v bližini naselij, vrtovi

Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena

Varstveni status vrste: potencialno ogrožena vrsta



Prepoznavanje

Odrasli osebki: zelo prepoznavna in znana žival. Zgornji del telesa je na gosto pokrit z dokaj velikimi, togimi bodicami, ki so svetle, s črnimi konicami. Glava je rilčkasto podaljšana, brez bodic, s svetlimi ali rjavkastimi dlakami. Ima tudi do 3 cm velik rep. Ušesa so prekrita z dlako, oči so dokaj velike, temne. Po trebuhu je v celoti bel. Odrasli osebki lahko tehtajo tudi do 1 kg, zelo redko kaj več.

 

Obnašanje: nočna žival, ki se prehranjuje z žuželkami, deževniki in polži, pa tudi s plodovi rastlin, občasno pa upleni ptičja jajca in manjše sesalce. V nasprotju s prepričanjem jež ne "čaka pod drevesom na hruške". Pozimi hibernira, če so toplejša obdobja, se lahko tudi prebudi iz spanja. Parjenje poteka med aprilom in avgustom. Samice so breje nekje 35 do 42 dni, nakar skotijo v povprečju 5 (2-10) mladičev, ki imajo sprva mehke, prožne bodice in so slepi v popvrečju 2 tedna. Letno ima lahko do 2 zaroda. Mladi ježi se osamosvojijo po 40. do 45. dnevih, spolno dozorijo pa v 12. mesecu. Življenjska doba ježa je nekje dobrih 10 let. Predvsem v času parjenja ali v nevarnosti se lahko oglaša, kar spominja na pihanje, sopenje ali godrnjanje. V nevarnosti se zvije v klobčič in nasrši bodice. S povečanjem prometa se je število povoženih osebkov drastično zvišalo po vsej Evropu, tudi v Sloveniji. Vrsta je zato, predvsem v izrazito urbaniziranih okoljih, dokaj ogrožena.

 

Podobne vrste: rjavoprsi (zahodni) jež (Erinaceus europaeus).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti